Na ptujskem sodišču so za MMC povedali, da sodba še ni pravnomočna, kar pomeni, da je nanjo še mogoča pritožba. Aleksander Todorović je leta 1996 zoper državo vložil tožbo, ker mu ta ni izdala delovnega dovoljenja. Ker ni mogel opravljati dela, je izgubil dohodek. Todorović takrat ni imel slovenskega državljanstva ali stalnega prebivališča v Sloveniji, saj je bil na začetku 90. let izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.

Kot poroča časopis Dnevnik, je 17.000 evrov sodišče Todoroviću določilo kot odškodnino za del izgubljenega zaslužka in ne neposredno zaradi izbrisa, gre pa za odškodnino zaradi posledic izbrisa. Da gre za posledico izbrisa, potrjuje tudi to, da je v postopku pravobranilstvo sodelovalo z ministrstvom za notranje zadeve in ne z ministrstvom za delo, še piše časopis.

Todorović za komentarje nedosegljiv
Za komentar smo želeli povprašati tudi Aleksandra Todorovića, a je bil nedosegljiv. V tej zadevi naj se ne bi želel izpostavljati.

Pravobranilstvo je že napovedalo pritožbo, saj je Todorovićev pritožbeni zahtevek že zastaral, prav tako pa ne obstaja odškodninska odgovornost države.

Mate nezadovoljen
Na prisojeno odškodnino se je že odzval notranji minister prejšnje vlade, Dragutin Mate, ki meni, da je to jasen primer, kako se bodo v prihodnje lahko pripisovale odškodnine, ob tem pa opozoril na vladino zavajanje javnosti, ko je trdila, da odškodnin ne bo.

Kot je pojasnil Mate, to hipotetično pomeni, da če bi 25.000 izbrisanih iztožilo toliko denarja, bi to pomenilo okoli 425 milijonov evrov odškodnin, ta vsota pa je enaka letnemu proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji.

Dodal je, še da so imeli tudi med njegovim mandatom nekaj deset vlog za odškodine, 17.000 evrov pa je bilo med najnižjimi zneski. In ker sta bili na sodišču dve tožbi že neuspešni, ena izmed njiju je bila Todorovićeva prva tožba, zdaj pa je sodišče odločilo drugače, je ta praksa zanj skrb vzbujajoča.

"Odločbe MNZ-ja niso povezane z odškodninami"
Na sodbo se je odzvala tudi notranja ministrica Katarina Kresal in pojasnila, da je bilo do danes vloženih 24 tožb: "Od tega se jih je šest končalo pravnomočno in v nobeni izmed njih ni bila dosojena odškodnina." Kresalova meni, da če bi politiki uspelo urediti vprašanje izbrisanih prej, potem danes te odškodnine ne bi bilo ali pa bi bila bistveno nižja.

Znova pa je poudarila, da odločbe, ki naj bi jih MNZ izbrisanim začel izdajati prihodnji teden, ne vzpostavljajo pravice do odškodnine, in dodala, da po mnenju pravne službe ministrstva v primeru Todorović ni pogojev za dokončno odločitev o odškodnini. Po njenih besedah namreč prav ta sodba dokazuje, da odločbe ministrstva nimajo zveze z odškodninami, saj se sodba nanaša na obdobje, preden so bile odločbe izdane.

A. M./S. Z.