Imenovanje za ministra je Peršak ob prisegi pred poslanci označil za zavezo, da se pospešeno lotijo dela na ministrstvu. Obenem je izrazil upanje za tvorno sodelovanje z vsemi.

Peršak se je zahvalil za zaupanje in ob tem poudaril, da mu to pomeni tako breme kot zavezo, da se dela na ministrstvu lotijo "z vso energijo, vsemi že predstavljenimi in tudi v koalicijski pogodbi zapisanimi nalogami". Za dobro kulture si želi plodnega sodelovanja tako s tistimi, ki so mu danes dali glas, kot tistimi, ki so bili kritični.

Na funkcijo ministra Peršak prihaja z mesta državnega sekretarja. Opravljal ga je pod vodstvom ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki je konec aprila odstopila. Predlagal ga je premier Miro Cerar na predlog stranke DeSUS. Kot je povedal pred razpravo v DZ-ju, v spremenjenih družbenih razmerah od njega pričakuje odločno ukrepanje za nujne in evropsko primerljive sistemske spremembe, ki bodo omogočile ustrezno raven avtonomije v kulturi.

Cerarju se Peršak zdi prava izbira
Premier Miro Cerar je zadovoljen, da je novi minister za kulturo v DZ-ju dobil prepričljivo podporo. Od Peršaka pričakuje, da bo pospešil procese na področju sistemskih sprememb, da bo bolje kot njegova predhodnica vzpostavil dialog z deležniki v kulturi ter v sodelovanju z drugimi člani vlade izvrševal koalicijski sporazum.

Cerar je v izjavi novinarjem po imenovanju Peršaka izpostavil, da ima minister ustrezne politične izkušnje, da je uveljavljen na področju kulture in poznavalec področja.

Od Peršaka pričakuje, da bo s predstavniki na vseh področjih kulture vzpostavil enakopraven odnos in da jim bo znal tudi prisluhniti, tako da se bo njihov glas slišal in da bo vlada lahko sprejemala prave odločitve.

Pričakovanje, da bo uresničil ali vsaj začel izvajati zaveze iz koalicijske pogodbe, so v razpravi pred glasovanjem izpostavili tudi poslanci, ki so ga prepoznali kot primernega kandidata z bogatimi izkušnjami v kulturi in politiki.

Široka podpora
V poslanski skupini DeSUS, ki je Peršaka predlagala za ministra za kulturo, so prepričani, da ima vse potrebne kompetence za opravljanje ministrske funkcije, saj se s področjem ukvarja vse od študentskih let do danes. Med drugim je vodil Slovenski center Pen, Društvo slovenskih pisateljev, bil župan Trzina in soavtor pisateljske ustave, je spomnil poslanec Franc Jurša.

To, da je bil v mandatu Julijane Bizjak Mlakar njen državni sekretar, je Jurša ocenil kot dobro, saj je seznanjen z delom ministrstva. V DeSUS-u menijo, da bo Peršak ohranil, kar je dobrega na ministrstvu, odpravil pa, kar je slabega. Pričakujejo, da bo do konca mandata opravil najbolj nujne naloge na področju kulture, kot so priprava nekaterih strategij, priprava sistemske prenove kulturnega modela ter sprememb na področju kulturne dediščine. Prepričani so tudi, da bo dobro sodeloval z deležniki v kulturi.

Mirjam Bon Klanjšček iz skupine nepovezanih poslancev je spomnila, da je Peršak med ponedeljkovo predstavitvijo na matičnemu odboru podal veliko natančnih informacij o organiziranju kulture in delu kulturnikov ter izkazal znanje o številnih odprtih vprašanjih na področju kulture. V poslanski skupini upajo, da mu bo znanje, ki ga je pridobil kot državni sekretar, pri delu v pomoč. Želijo si tudi, da bo njegovo delo zaznamoval konstruktiven dialog.

Imenovanje Peršaka za ministra za kulturo so podprli tudi v SD-ju, niso pa mu nasprotovali niti v poslanskih skupinah ZL-ja in NSi-ja.

V poslanski skupini SMC-ja si po besedah Simone Kustec Lipicer želijo, da bi rezultati Peršakovega dela pokazali na prenovljeno in osveženo kulturno politiko. Poudarila je pomen dialoga med različnimi deležniki v kulturi in medresorskega sodelovanja. Peršakovo kandidaturo bodo podprli, želijo pa mu, da bo z ekipo dosledno izvajal vse v okviru koalicijske pogodbe zastavljene cilje. "Verjamemo, da bo gospod Peršak kot pronicljiv poznavalec stanja v kulturi odgovorno, vključujoče in tudi s prepotrebno mero potrpežljivosti opravljal zaupano mu funkcijo ministra za kulturo," je poudarila.

SDS na strani Bizjak Mlakarjeve
Peršaku pa niso naklonjeni v SDS-u. Poslanka Anja Bah Žibert je ob tem, da "menjav v vladi Mira Cerarja nihče več ne šteje", povedala, da se ji zamenjava na položaju ministra za kulturo zdi ena najbolj problematičnih in nerazumnih, saj je bila Bizjak Mlakarjeva prva ministrica, "ki je morala oditi, ker je ravnala zakonito" v primeru problematike rudnika v Idriji.

Vprašljivo se jim zdi, da na mesto ministra za kulturo stopa tisti, ki je bil še nedavno desna roka nekdanje ministrice. Po besedah Bah Žibertove Peršak ni deloval strpno in nekonfliktno - kar drugi izpostavljajo kot njegovi odliki - kot promotor izključevanja Janeza Janše iz organizacije Slovenskega centra Pen. Napovedala je, da z njegovim prevzemom na mesto ministra za kulturo sprememb v kulturi ne bo.

Glede izključitve Janše iz Pena je poslanec DeSUS-a Primož Hainz sicer dejal, da se je imel Janša na odločitev vodstva Pen možnost pritožiti, a se ni.

Peršak se zavzema za spremembo kulturnega modela
Kandidat za kulturnega ministra Tone Peršak je na ponedeljkovi predstavitvi pred matičnim odborom DZ-ja pojasnil, da kultura potrebuje avtonomijo in dialog z drugimi podsistemi.

Peršaku se zdi potrebna sprememba kulturnega modela, saj je po njegovem mnenju ureditev kulture ostala skoraj enaka kot pred osamosvojitvijo. Do konca mandata namerava poskrbeti predvsem za nujne naloge, kot so priprava nekaterih strategij, premiki na področju varovanja kulturne dediščine, regulacija javnega sektorja v smislu javne službe in samozaposleni.

Na zakonodajnem področju pa bi bilo treba pripraviti t. i. zakon o kulturnem evru, krovni zakon v kulturi, medijski zakon in zakon o RTV-ju.