Z okrožnega državnega tožilstva so sporočili, da so zaradi novih dejstev, objavljenih v oddaji Pogledi Slovenije znova odprli primer, da bodo lahko preverili nove podatke. Ker sodni postopek spet teče, so razpravo o tem poslanci prestavili na eno prihodnjih sej odbora za notranjo politiko. Razpravo je sicer zahtevala stranka SLS. Za njenega predsednika Radovana Žerjava je šokantno, da "novinarji v enem tednu odkrijejo več o zadevi, kot celoten megalomanski preiskovalni in sodni aparat države". Kje so dolge mesece bili tisti, ki so pristojni za odkrivanje, se sprašuje in dodaja, da bodo navkljub prestavljeni razpravi še naprej spremljali vsak korak.

Večurna razprava o stanju v pravosodju in domnevnih političnih vplivih nanj (na zahtevo SNS-a, SDS-a in poslanca Andreja Magajne) je pripeljala do zavrnitve vseh predlaganih sklepov opozicije, razen o seznanitvi z gradivom za sejo ter odgovorom vlade. Izredna seja državnega zbora o stanju v pravosodju bo v sredo, 22. decembra. Odbor je bil uspešnejši s sprejetim sklepom predloga o avtentični razlagi zakona o finančnem poslovanju v zvezi z odpravninami.

Gorenak: Le še trije verjamejo v pravno državo
Za poslanca Vinka Gorenaka (SDS) je neodvisnost našega sodstva vprašljiva. Pojasnil je, da je sodstvo lahko neodvisno pri izvajanju svojih postopkov, to pa se konča, ko nekdo "pozabi" napisati sodbo (in se zavleče kot primer Satex), ko sodstvo izsiljuje in si samo določa plače, ko pride do sojenja v nerazumnih rokih, ko sodniki neovirano prehajajo med odvetnike.
Da je slovenska pravna država v dobrem stanju, po Gorenakovih besedah menijo samo še ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za pravosodje Aleš Zalar in predsednik države Danilo Türk. Po drugi strani pa po njegovem mnenju razumniki opozarjajo, da je sojenje v razumnem roku skoraj onemogočeno, za kar država redno plačuje odškodnine, in da obstajata dve pravni državi, kjer vladajoča elita skrbi primarno za interese lobijev: odvetniškega, notarskega, stečajnega itd.

Zalar: Zmanjšanje zaostankov občutno
Zalar je Gorenaku odgovoril, da se je med njegovim dolgim govorom počutil kot v literarnem delu Čakajoč Godota, saj je, kot pravi, neuspešno čakal vsaj en konstruktiven predlog. "Naš sodni sistem deluje in povečuje svojo produktivnost ter sistematično skrajšuje čakalne dobe," je poudaril in podkrepil s podatki: "Navkljub lanskemu rekordnemu pripadu novih zadev na sodišča se je število nerešenih zadev zmanjšalo za četrtino, poleg tega sodišča še nikoli niso potrebovala tako malo časa za rešitev povprečne zadeve kot danes - šest mesecev." Dodal je še, da primer Satex še vedno teče na ustavnem sodišču.
Tudi na Gorenakove očitke o odškodninah, ki jih mora država vedno znova plačevati strasbourškemu sodišču za človekove pravice zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku, je Zalar odgovoril s statistiko. V obdobju prejšnje vlade, pojasnjuje minister, je s tega naslova država izplačala 718.000 evrov odškodnin, v tem mandatu pa le 29.000 evrov. "Nimamo dveh pravnih držav," trdi minister ter Gorenaku odvrača: "Čeprav si nekateri prizadevate, da bi jih imeli."
Med drugimi ukrepi za krepitev pravne države je minister za pravosodje napovedal še sveženj t. i. protitajkunske zakonodaje. Da ne bo vse samo v kritiki - Slovenija je v svetovnem vrhu na področju alternativnih reševanj sodnih sporov, kot je mediacija, je sklenil Zalar.
Povod: imenovanje Masleše
Povod za izredno sejo je poleg bulmastifov bilo imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Sprva v SDS-u niso izključevali niti interpelacije zoper Zalarja. Prek predlaganih sklepov so želeli ugotoviti, da je stanje na področju pravosodja kritično ter potrebno ustavnih in zakonskih sprememb. Predlagali so tudi sklep, da sodna veja oblasti ni dovolj učinkovita pri pregonu najhujših oblik gospodarskega kriminala in korupcije.

Po predlogu sklica seje naj bi odbor ugotovil, da Zalar nezakonito posega v delo tožilske organizacije, zato naj bi predsednika vlade pozval, da ukrene vse potrebno za zavarovanje ustavnega položaja in zakonske neodvisnosti tožilstva. "(Rimljanska) taktika za jutrišnjo politično razpravo o pravosodju: če hočeš mir, (se) pripravljaj (na) vojno," so besede ministra Zalarja, ki jih je zapisal na spletnem omrežju Facebook in se nanašajo na sejo odbora za notranjo politiko.
Odpravnine med prednostne terjatve
Odbor je soglasno odločil, da mora državni zbor sprejeti avtentično razlago dela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Po tej razlagi bi se neizplačane odpravnine delavcem, odpuščenim pred prisilno poravnavo, štele kot prednostne terjatve.