Ovadba zoper premierja je tako zavržena skoraj leto in pol po njeni vložitvi, piše časopis Delo. Informacijska pooblaščenka zaradi domnevne zlorabe osebnih podatkov ovadila ne le takratnega prvaka opozicije Janeza Janšo, temveč tudi novinarja Mladine Boruta Mekino, urednika Grega Repovža ter neznano osebo, ki je sporne informacije posredoval tedniku.

Oboji naj bi osebne informacije zlorabili z objavo obtožnega predloga v zadevi Patria javnosti, Janša konkretno z objavo posnetka predloga na profilu Facebooka septembra 2010. Tožilstvo je ovadbo zoper Mladino in novinarja zavrglo že aprila lani, ovadbo zoper Janšo pa poslalo v dopolnitev policiji. Po poročanju Dela je pristojna tožilka 15. junija zavrgla tudi kazensko ovadbo zoper premierja.

Odprta ostaja zadeva Zobec Hrastar
Ni pa še jasno, ali se bo zoper Janšo začel kazenski postopek zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve v škodo nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar. Neposredna obtožnica, ki jo je tožilstvo pred petimi meseci vložilo proti njemu in njegovemu odvetniku Franciju Matozu, namreč še ni pravnomočna, saj zunajrazpravni senat še odloča o ugovorih obdolžencev proti obtožbi. Vmes pa so se po navedbah Dela na zadevi zvrstili že trije sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča.

Zadeva iz rok v roke sodnikov
Zadeva je bila najprej dodeljena sodnici Mojci Zalar Kocjančič, ženi nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, a se je ta zaradi tega izločila. Primer je dobila Katarina Turk Lukan, a je bila tudi ta izločena iz odločanja, zato je zadevo 7. junija v roke prejel sodnik Boris Gabrijel Hrovat, navaja Delo.

Kot je znano, se neposredna obtožba nanaša na novinarsko konferenco 20. junija lani, ko sta Janša in Matoz predstavila ovadbo, ki sta jo vložila proti Zobec Hrastarjevi, avtorici obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, da je ponaredila obtožni predlog, ki ga je kot višja tožilka vložila proti Janši in štirim soobdolženim v zadevi Patria, in da je "ključni dokaz" v njem izmišljen in prirejen.

A Janša in Matoz z ovadbo in pozneje obtožnim predlogom proti Zobec Hrastarjevi nista uspela. Njuno ovadbo je zavrglo ljubljansko tožilstvo, zato je Janša prevzel pregon in kot subsidiarni tožilec proti nekdanji višji državni tožilki zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja vložil obtožni predlog, a ga je sodišče zavrglo kot neutemeljenega in pravnomočno odločilo, da kazenskega postopka proti nekdanji tožilki ne bo.

Ker sta Matoz in Janša prepričana, da je Zobec Hrastarjeva z omenjenim zapisom v obtožnem predlogu dejansko navedla neresnico in s tem storila kaznivo dejanje, bo imelo o tem po besedah Matoza očitno zadnjo besedo vrhovno sodišče, še navaja Delo.