"Tuji delavci se bodo spraševali, ali se sploh še splača priti v Slovenijo, transnacionalno potovanje se bo povečalo, že imamo indice, da bodo odšli v druge države," je ob 1. maju spremembe zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za tuje delavce pri nas, komentirala strokovnjakinja za migracije z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, sociologinja Sanja Cukut Krilić.

Že sprejeti zakon o tujcih predvideva, da bo tuji delavec v Sloveniji moral počakati na združevanje družine namesto eno kar dve leti; zaostrila so se tudi finančna merila: večina tujih delavcev kljub nadurnemu delu prejema minimalno plačo 730 evrov. Ostanek dobi izplačan s potnimi stroški in dnevnicami, ker so manj obdavčeni. Ti prihodki se po novem ne bodo več upoštevali pri znesku, potrebnem za združitev družine. Za štiričlansko družino znaša znesek za preživljanje družine 1100 evrov. Zakon začne veljati 27. maja.

Kaj bodo spremembe prinesle tujim delavcem, kaj pa slovenskemu trgu dela, kakšna je zgodovina priseljevanja v Slovenijo in v čem je posebnost priseljevanja žensk, smo vprašali sociologinjo Sanjo Cukut Krilić v oddaji NaGlas!, ki se začne ob 12.40 na TVS1.

Kaj moramo vedeti o tujih delavcih v Sloveniji? Zakaj so se v 60. začeli priseljevati in zakaj še vedno prihajajo?
Zgodovinsko gledano migracije zagotovo niso nov pojav. Ljudje so se selili zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. V 60. letih v Sloveniji je bil ekonomski razvoj, ki je pogojeval tudi to, da so na neformalne načine ali prek prijateljskih in družinskih vezi ali formalno, z rekrutacijo delavcev preko podjetij in zavodov za zaposlovanje tuji delavci začeli prihajati v Slovenijo v večjem številu. V času nekdanje Jugoslavije je seveda šlo za notranje migracije, kar pa se je z osamosvojitvijo dosti bolj zaostrilo, vedno težje je bilo priti in zato je morda danes zadeva malo drugačna, čeprav so vzorci priseljevanja seveda zelo podobni.

Kje se tuji delavci zaposlujejo, v katerih panogah?
V veliki meri so še vedno prisotne tradicionalne panoge, kot so gradbeništvo, predelovalna industrija, kovinska industrija itn. Moramo upoštevati, da tuji delavci prihajajo ne samo kot nekvalificirana ali manj kvalificirana delovna sila, med njimi so tudi zelo izobraženi; so akademiki, znanstveniki, raziskovalci, umetniki, inženirji, računalničarji ...To so tudi profili, ki prihajajo v Sloveniji, pa jih v javnih diskurzih dostikrat pozabimo. Niso med tujimi delavci samo fizični delavci, ta stereotipna slika migranta pa žal prevladuje.

V času epidemije so izpostavljene zlasti ženske priseljenke. Veliko medicinskih sester, strežnic, tudi zdravnic prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, tudi Črne gore, Makedonije in Kosova. Kakšno je njihovo breme v tej krizi? Kaj je sicer značilno za priseljevanje žensk?
Stereotipno se je na ženske gledalo kot na tiste, ki sledijo moškim v procesu migracije. Žal so to tudi stereotipi, ki so ga razvijale zgodnje študije o migracijah, ne samo javni govor o tem. Toda s časoma se je le pokazalo, da ženske le ne prihajajo samo zaradi združevanja družine ali ekonomskih razlogov. Nabor razlogov, zakaj nekdo migrira, je zelo širok, pester in raznolik. Skrbstveni sektor, zdravstveni sektor, kar se kaže tudi v zdajšnji epidemiji covida-19, sta sektorja, v katerih so ženske še posebej izpostavljene; še posebej ranljive. Vidimo, da imajo določeni profili v Sloveniji, kot so strežnice ali negovalke v domovih za ostarele, sramotno nizke dodatke, kar na nek način kaže nizek status, ki ga ima žensko delo, skrbstveno delo, negovalno delo, ki je dostikrat spregledano.

Ali tuji delavci pripomorejo k razvoju naše družbe ali samo "odžirajo" delovna mesta Slovencem, kot pogosto slišimo?
Žal pogosto slišimo v politiki, ne glede na to, ali je na oblasti desna ali leva vlada, da tuji delavci ali tujci na splošno odžirajo službe našim delavcem, se zažirajo v socialni sistem. Ampak vse tuje raziskave kažejo, da tuji delavci praviloma v socialni sistem, v pokojninski sistem plačujejo davke, na različne načine prispevajo v naš sistem veliko več in je njihov prispevek večji od t. i. zlorab, o katerih se veliko govori. Navsezadnje tuji delavci opravljajo dela, ki jih domače prebivalstvo ne želi opravljati. To je druga plat, ki jo prepogosto pozabljamo.

Z novim zakonom o tujcih konec maja začnejo veljati poostreni pogoji za združevanje družin, to bo zdaj težje. Kaj bo to prineslo? Kako bodo delavci delovali kot samski?
Pravica do družinskega življenja je seveda pravica, ki jo imamo vsi, ne glede na naš status, ne glede na to, ali smo državljani, ali smo tujci, ali smo migranti. Delavci se bodo vprašali, ali se sploh pod takimi pogoji splača priti v Slovenijo ali pa bodo hodili "sem in tja", ali bodo med konci tedna obiskovali družino, transnacionalno potovanje se bo verjetno pospešilo. Tudi delovni pogoji in druge spremembe, ki poslabšujejo njihov položaj, bodo privedli do tega, da bodo delavci šli naprej, v druge države, že imamo nekatere indice za to.

Nemčija jih nenehno vabi.
Da. Nemčija je izdelala zelo sofisticiran sistem, kako privabiti točno tiste kadre, ki jih želi, predvsem v zdravstvenem sektorju, skrbstvenem sektorju, kjer so ti kadri zelo potrebni in pomembni. Čeprav sem proti temu, da migrante potrebujemo zato, da bi zapolnili določen primanjkljaj na trgu dela, tukaj moram reči, da Slovenija zelo zamuja priložnost, ki bi jo lahko izkoristila.

Kako bi vi voščili ob 1. maju? Imamo razloge za praznovanje?
Mislim, da imamo predvsem razloge za protest na različnih ravneh – naj bo to sindikalno organiziranje ali druge vrste delavskega organiziranja ... Nekako je treba poskušati spremeniti sistem. Epidemija je še bolj pokazala, kako smo lahko vsi, ne samo tujci, ne samo tuji delavci, žrtve hude stigmatizacije, diskriminacije, zastraševanja in represije.