S predlagano spremembo statusa zavoda bi bila RTV Slovenija oseba javnega prava, za katero se uporabljajo določbe zakonodaje, ki določajo delovanje delniških družb, deloval pa bi kot gospodarska družba. Po tem predlogu zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci.

Po novem bodo nadzorstveni organi RTV Slovenija svet, nadzorni svet in uprava. Svet bo zamenjal dozdajšnji programski svet. Imel bo enajst članov. Od tega bo tri imenoval predsednik republike, šest državni zbor (od tega polovico na predlog opozicije), po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter nacionalni svet za kulturo. Mandat članov sveta bo trajal sedem let, njihove naloge pa so poleg teh, ki so precej podobne nalogam zdajšnjega programskega sveta, med drugim še, da lahko glasujejo o nezaupnici upravi in razrešijo upravo, lahko glasujejo o nezaupnici odgovornim urednikom in na podlagi izglasovane nezaupnice razrešijo odgovorne urednike. Odgovorne urednike sicer na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje uprava.

Za primerjavo: zdajšnji programski svet ima 29 članov. Po enega sta imenovali madžarska in italijanska narodna skupnost, enega SAZU, dva predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, tri imenujejo zaposleni v RTV SLO, pet jih imenuje DZ glede na zastopanost strank, 16 članov pa imenuje DZ na predlog gledalcev in poslušalcev RTV-ja.

Mandat petčlanske uprave štiri leta
Upravo bi po novem zakonu sestavljajo pet članov, njen mandat pa bi bil štiri leta. Generalnega direktorja predlaga v imenovanje svetu na podlagi javnega razpisa nadzorni svet. Tri člane uprave imenuje na predlog generalnega direktorja svet, enega člana uprave pa imenuje svet delavcev. Mandat odgovornih urednikov pa traja štiri leta.

Nadzorni svet bi po novem zakonu štel sedem članov. DZ bi imenoval tri, od tega najmanj enega na predlog opozicije, dva člana imenuje svet, po enega pa vlada in svet delavcev. Njihova mandat traja pet let, med drugim pa smejo razrešiti generalnega direktorja in člane uprave, razen člana uprave, ki ga je imenoval svet delavcev. Zdaj nadzorni svet šteje 11 članov, DZ jih imenuje pet, štiri vlada, dva pa zaposleni na RTV-ju na volitvah.

Prispevek v skladu z indeksom cen življenjskih potrebščin
Glede RTV prispevka novi zakon določa, da se njegova višina usklajuje glede na indeks cen življenjskih potrebščin za vsako leto glede na uradne podatke iz preteklega leta, obračunavati pa se začne aprila tekočega leta.

Parlamentarni kanal bo prevzel DZ
Osnutek zakona še predlaga, da bi tretji, parlamentarni, program prešel v okvir državnega zbora, ki bi imenoval tudi odgovornega urednika programa in direktorja in zagotovi sredstva. Za izvedbo tega člena zakona je predvideno obdobje dveh let. Zaposleni na RTV SLO pa bodo izvzeti iz sistema plač v javnem sektorju.

Osnutek zakona je ministrica za kulturo Majda Širca v sredo že predstavila vodstvu RTV-ja, zdaj pa bo prišel v javno obravnavo, kar pomeni, da bo pripombe nanj lahko podala zainteresirana javnost. Ministrica je povedala, da bi lahko razprava trajala približno en mesec, na podlagi razprave pa bo ministrstvo pripravilo končno verzijo novele in jo poslalo na vlado. Ko ga bo sprejela vlada, bo osnutek zakona predložen še v parlamentarno proceduro.

Širca je pojasnila, da so želeli s spremembo zakona povečati avtonomijo javnega servisa v odnosu do centrov politične in kapitalske moči, doseči večjo učinkovitost poslovanja, ki bvo usmerjena v večjo kakovost programov, doponiti zakonske rešitve, ki niso bile usklajene s pravom EU-ja.