Po besedah okoljske ministrice Irene Majcen bo projekt, s polnim naslovom Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj posledic poplav, dal nove in bolj kakovostne podatke o tem, kje in kakšni zaščitni ukrepi za zagotavljanje protipoplavne varnosti so še potrebni. Podatki meritev bodo kmalu na voljo tudi uporabnikom na spletu zastonj, je dodala. Niso sicer vsi podatki najnovejši, po njenih besedah si prizadevajo za to, da bi tudi te dali na voljo javnosti, je pa vse odvisno od tega, ali bodo dobili evropski denar. Predvidoma naj bi bili vsi podatki na voljo do leta 2020.

Jurij Režek, vodja projekta, je povedal, da se bodo podatki novih merjenj lahko uporabljali tudi za nove geolokacijske storitve v prihodnosti, tako da posledice za državljane ne bodo še takoj vidne, bodo pa zagotovo v prihodnosti. Ker so s prehodom na na novo določen višinski sistem izhodiščno točko prenesli iz Trsta, kjer je bil že od časa Marije Terezije, v Koper, se je izhodišče zvišalo za 17 cm, je pojasnil. Nove natančnejše meritve pa so prinesle, da so leta 1985 izmerjeno višino Triglava, ki je znašala 2863,99 m, popravili na 2863,65 m.

Nove meritve imajo povsem realne posledice
Izdelali so tudi doslej najnatančnejši geoid Slovenije, to je tridimenzionalen model površja Slovenije, ki je za razred boljši kot prejšnji iz leta 2000, in na novo določili slovensko hidrografsko mrežo. Za primer, prejšnji geoid je imel napako 20 cm, novi pa ostaja znotraj napake od pet do 10 cm. To ima lahko v realnosti pomembne posledice. Za primer je dal jez, ki je 30 cm prenizek. Voda prek takega jezu lahko poplavi nekaj hektarov več, je pojasnil.

Dekan ljubljanske gradbene fakultete Matjaž Mikoš je ob tem pojasnil tudi, da novi podatki omogočajo veliko boljše ocene škodnega potenicala, kar pride v Sloveniji zelo prav zaradi velike razdrobljenost poseljenosti in velike gostote infrastrukture. Nove meritve namreč kažejo stavbe in spremljevalne objekte do ločljivosti nekaj centimetrov. "Tako bomo recimo na nekem poplavnem območju dejansko videli, kje potekajo recimo škarpe in podporni zidovi. To pa bo omogočalo veliko natančnejše simulacije in priprave scenarijev v primeru naravnih nesreč," je ponazoril praktične vrednosti projekta.