Ob tem pa verjame, da se bo liberalna sredina, kamor umešča tudi DL, okrepila in nekoč tudi oblikovala vlado. Dodaja pa, da bi težko še katero izmed obstoječih strank "umestil v liberalni center, kamor se umeščajo sami".

"Največja pretresa sta bila gotovo odločitvi za sodelovanje najprej v desnosredinski, nato še v levosredinski vladi," priznava kot predsednik DL-ja.

"To, da smo sredinska stranka, ne pomeni, da se ne znamo odločiti, ali bomo levi ali desni. Smo trdno in nedvoumno odločeni, da smo stranka liberalne sredine," nadaljuje in dodaja, da take stranke poznajo vse evropske države, sam pa je prepričan, da bo tudi Slovenija sčasoma postala "tudi v tem pogledu moderna evropska država, v kateri se bo tudi liberalna sredina okrepila in dosegla zmago na volitvah".

Pojasnjuje, da je DL v prihodnosti pripravljen sodelovati s katero koli politično stranko, a zagotavlja, da koaliciji ne bodo s strankami, ki jih vodijo posamezniki, osumljeni korupcije.

Interpelacija zoper njega "navadno skrpucalo"
V pogovoru za STA se je Gregor Virant kot minister za notranje zadeve in javno upravo dotaknil tudi svoje, že druge interpelacije v letu dni, odkar je na ministrskem stolčku. Pojasnil je, da je bila že prva interpelacija povsem neutemeljena, a je bila "vredna spoštovanja, ker je vsaj odprla nekaj zanimivih razprav", med katere prišteva občine, izbrisane, plače v javnem sektorju.

"Druga interpelacija pa je navadno skrpucalo. Z njo so podpisniki krepko osramotili tako sebe kot ustavni institut interpelacije in državni zbor. Ocenjujem, da je ta dokument žaljiv tudi do državljanov, ki poslance plačujejo. Je pa tudi posledica osebne zamere Ivana Vogrina, ki smo ga zaradi informacij o goljufivem odnosu do upnikov vrgli iz poslanske skupine DL-ja," je dodal in pojasnil, da si je za odgovor nanjo vzel le "približno 50 minut", saj pravi, da je "dela veliko, za neumnosti ni časa".

Zadovoljen pa je s pravkar končano preiskavo Komisije za preprečevanje korupcije, v kateri se je omenjalo tudi njegovo ime. "KPK je korektno ugotovil, kar sem ves čas trdil: da z moje strani ni bilo nikakršnih kršitev, nobenega vplivanja. Veseli me, da je zadeva razčiščena in obrekovanja ovržena," se navdušuje.

"Policija trenutno narekuje tempo boja proti korupciji"
Ponosen je tudi na delo policije, ki je po njegovih besedah lani vložila skoraj 3.000 ovadb na področju gospodarskega kriminala in korupcije ter povečala storilnost na tem področju za približno 50 odstotkov. "Vlada je za to področje namenila dodatne tri milijone evrov sredstev, v procesu je zaposlitev dodatnih 75 ljudi, policija pa iz dneva v dan kaže, da nedotakljivih in svetih krav zanjo ni več," pojasnjuje. Prepričan je, da prav policija trenutno narekuje tempo boja proti korupciji.

"Državljani vidijo, da se pogosto opravljajo hišne preiskave tudi pri vplivnih ljudeh ter da policija intenzivno vlaga ovadbe na področju gospodarskega kriminala in korupcije. Imajo pa občutek, da temu ne sledijo z ustreznim tempom tudi obtožnice in sodbe sodišč. Tudi tam se sicer premika, a želeli bi si še hitrejših premikov. Ne smemo pa pozabiti na pomembno vlogo KPK-ja," pojasnjuje.

Prepričan je namreč, da se je po sprejetju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter po imenovanju senata v odhodu "KPK postavil kot eden izmed stebrov boja proti korupciji" in si pridobil tudi visoko stopnjo zaupanja javnosti. Meni, da bi bilo zato ta trenutek "zelo slabo", če bi komisijo ukinili, saj je ta po njegovih besedah s svojim poročilom januarja lani povzročila velike premike tudi na političnem prizorišču, razgalila je nečednosti dveh najmočnejših politikov v državi, kar je imelo pomembne posledice v družbi.

Dotaknil se je tudi nedavnega imenovanja Borisa Štefaneca na mesto predsednika komisije, ki je dvignilo kar precej prahu. "Končno besedo pri imenovanju ima predsednik republike, ki bi se lahko odločil, da Štefaneca ne imenuje in da razpis ponovi. Škoda, da ni ravnal tako in se potrudil najti vrhunskega kandidata, ki bi lahko obul Klemenčičeve čevlje. Na tem mestu država potrebuje osebo, pri kateri ni nobene okoliščine, ki bi vzbujala kakršen koli dvom o njeni nepristranskosti. Pri Štefanecu se je ta dvom pojavil. Če bo ostal na položaju, je KPK v resni institucionalni krizi," meni Virant, ki je prepričan, da čeprav se je tudi dozdajšnjemu predsedniku KPK-ja Goranu Klemenčiču sprva očitala politična profiliranost, se je ta "z delom izkazal kot izrazito dosleden in nepristranski predsednik" ter si pridobil tudi visoko stopnjo zaupanja ljudi.

Umarjeva napoved kot osnova za začetek pogajanj
Pojasnil je tudi, da se bodo s sindikati javnega sektorja o plačnih ukrepih za leto 2015 začeli pogajati "V roku enega meseca", osnova za začetek pogajanj pa bo pravkar objavljena Umarjeva spomladanska napoved gospodarskih gibanj. "Glede na to, da se vendarle obeta obrat gospodarskih gibanj navzgor, na srečo radikalni ukrepi ne bodo potrebni," napoveduje minister, a opozarja, da moramo poskrbeti, da bo tudi prihodnje leto plačna masa v javnem sektorju prilagojena gospodarskemu stanju. "V proračunu je predvideno, da bo za tri odstotke nižja, kot je bila letos. To se da doseči na različne načine, tudi brez znižanja plač. Eden izmed njih je recimo dosledno zmanjševanje števila zaposlenih z nenadomeščanjem," je prepričan.

Glede poračuna odprave plačnih pojasnjuje, da se bo "šele v decembru pokazalo, ali bo na plačnih postavkah proračunskim uporabnikom kaj zmanjkalo". Napoveduje, da bo to težavo ministrstvo za finance reševalo tako, kot rešuje vse tovrstne težave ob koncu leta. "Če na določenih postavkah denarja zmanjka, se opravijo prerazporeditve s tistih postavk, kjer je denar ostal ali so manjše prioritete. Prepričan sem, da bomo tudi letos težavo rešili tako. Čim večji del težave pa morajo rešiti menedžerji v javnem sektorju sami, z racionalnim gospodarjenjem z denarjem za plače," opozarja.

Za davčne blagajne in dodatno reformo trga dela
Največ manevrskega prostora pri odpravi prevelike zadolženosti in proračunskega primanjkljaja še vedno vidi v boju s sivo ekonomijo, in sicer v uvedbi čisto pravih davčnih blagajn. "Prostor je gotovo tudi v odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Policija je samo lani podala tožilstvu predlog za zavarovanje nezakonito pridobljenega premoženja zoper več kot 500 fizičnih oseb v vrednosti približno 130 milijonov evrov. Upam, da bodo tožilstva in sodišča sledila temu tempu," dodaja.

Ozrl se je tudi na novo koalicijsko pogodbo, za katero pravi, da v njej pogreša več reformnega zagona, ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. "Potrebna bi bila nova, dodatna reforma trga dela za večjo fleksibilizacijo trga dela. Treba bi bilo resno razmisliti, da se iz naslova morebitnih rezerv, ki bi se nabrale iz gospodarske rasti ali boljšega pobiranja DDV-ja, zniža kak davek ali se uvede socialna kapica. Pogrešam tudi podrobnejši zapis o zdravstveni reformi, ki bo potrebna, in to precej resna," je pojasnil.

Znova pa je napovedal, da bo DL vztrajal pri tem, da imamo "slovenski davkoplačevalci pravico izvedeti podatke o slabih posojilih, ki so zvrtala večmilijardno bančno luknjo, saj jo vsi pokrivamo iz svojih žepov". In to velja tako za posojila, ki so bila prenesena na slabo banko, kot za tiste, ki so ostala na drugih bankah, poudarja.