Predsednik države, ki je nagovoril zbrane na slovesnosti ob 20-letnici slovenske ustave, je dodal, da čeprav je "naša družba v težavah", ko potrebujemo boljši in kakovostnejši dialog ter dogovarjanje o rešitvah, "nismo v akutni potrebi spreminjanja ustavnega besedila". Dodal je, da je treba najprej poglobiti razumevanje besedila, ki ga že imamo, in se šele nato odločati o spremembah.

Slabih navad ne moremo spremeniti s spremembo besedila
"Besedilo ustave lahko spremenimo, če ocenimo, da je to potrebno," je dejal in dodal, da sta pred tem potrebna poglobljeno razumevanje besedila, ki ga že imamo, in kakovostna razprava o morebitnih spremembah. "Imeli smo obdobja, ko se je skušalo težave družbe reševati s spreminjanjem ustavnih besedil. Izkazalo se je, da tista iskanja po navadi niso bila uspešna in da s spreminjanjem besedila pogosto ne moremo spremeniti slabih navad, napačne prakse in vsega drugega, kar bi bilo treba spremeniti," je še opozoril Danilo Türk.

Zdajšnja ustavna ureditev se je izkazala kot dobra podlaga za naš državni razvoj in obstoj, saj je odraz stvarnosti, ki jo zaznamujeta nestabilnosti in krhkost družbenih odnosov zaradi nezaceljenih ran vojne, neizkušenosti lastne državnosti in nedomišljene poti lastnega razvoja, je dodal France Bučar, eden izmed očetov slovenske ustave in prvi predsednik slovenskega parlamenta.

Bučar: Ni kriva ustava
"Težave in odstopanja od pričakovanj, s katerimi se srečujemo, niso posledica neustreznosti ustavne ureditve, pač pa, nasprotno, neupoštevanja in odstopanja od njenih določil," je še dejal Bučar.

Slovesnost, ki jo je ob izdaji slavnostne knjižne ustave pripravil izdajatelj, Uradni list Republike Slovenije, se je po nagovoru Danila Türka in Franceta Bučarja nadaljevala z okroglo mizo, na kateri so se časov nastajanja ustave spominjali njeni tvorci: France Bučar, Tine Hribar in Franc Grad.

Hribar: Ni bilo soglasja, blokirali so nas levi in desni
Prvotni namen je bil, da osamosvojitev dosežemo s sprejetjem naše ustave, in to leto dni prej, decembra 1990, je povedal filozof Tine Hribar. "Vendar se je sprejetje ustave zavleklo, saj so ga blokirali tako z desne kot z leve strani, tako da smo bili potem prisiljeni prekiniti razpravo in sprejeti sklep o plebiscitu," je dejal in pojasnil, da je bil plebiscit razpisan, ker niso mogli dobiti soglasja enotnosti glede ustave. "Zato je smešno danes govoriti, kakšna enotnost je bila, saj je bila mukoma, zelo mukoma dosežena."

Hribar kljub temu ne zanika "ljudske enotnosti", saj je dejal, da je bila težnja po slovenstvu oziroma "biti gospodar na svoji zemlji" Slovencem vsajena od Prešerna naprej. "Brez te podstati, ki še vedno traja, najbrž tega končnega soglasja, tako glede plebiscita kot ustave, ne bi dosegli."

Dve pravni državi - le ustvarjanje občutka?
Franc Grad, nekdanji ustavni sodnik, je v zvezi s pogostimi pripombami o dveh pravnih državah dejal, da je vprašanje, koliko je ta pojav res razširjen in koliko gre bolj za ustvarjanje neke klime, ki daje tak občutek. Dejal je, da smo pozabili, da lastnina po ustavi ne upravlja le ekonomske in ekološke funkcije, ampak tudi socialno. "To je eden velikih pomembnih razlogov, da prihaja do kršitev ustavnih načel, in to dveh: načela socialne države in načela pravne države," je dejal.

"Pokazalo se je, da je v državi neko vzdušje, ko ljudem ob takšni in drugačni oblasti pripada neko mesto pri koritu, in če to mesto nekdo ogroža z nekimi pravnimi argumenti, se sploh ne išče tega, ali je nekdo res kršil zakone, ampak se izpostavlja samo vprašanje medsebojnega političnega obračunavanja. In to bistvo pravne države nažira bolj kot kakšno ne čisto enakopravno obravnavanje, ki je seveda zelo slabo, ampak bistvo je to, da pravna država pomeni spoštovanje vseh in vsakogar," je dodal.

Porazdelitve moči znotraj družbe ni
V zvezi s "spolitiziranostjo družbe" pa je France Bučar opozoril, da država ni le pravna struktura, ampak tudi struktura družbene moči. Po osamosvojitvi je Slovenija "podedovala" sistem, ki si ga je zgradila prejšnja oblast, ki je moč skoncentrirala na vrhu, medtem ko ljudstvo ni imelo nobene moči. "Voditi družbo, iti se demokratično družbo ob strukturi, ki je namenjena avtoritarni oblasti; te stvari ne gredo skupaj," je poudaril.

Dodal je, da do zdaj še nihče ni izpostavil vprašanja, "kako družbo notranje prestrukturirati, da bo lahko funkcionirala kot demokratična družba. Bistvo demokratične družbe je namreč prav v tem, da je družbena moč relativno sorazmerno porazdeljena po celi družbi. Če je koncentrirana na vrhu, pa nadaljujemo vzorec bivše strukture," je še dejal Bučar.