"Nobenih razlogov za strah ni in nobenih razlogov za zastraševanje ne more biti," zatrjuje predsednik države Danilo Türk. Zavrnil je trditve, da naj bi govoril o tem, da ni imel opravka s postopkom za pripravo arbitražnega sporazuma. "Zelo natančno sem pojasnil, kako sem bil angažiran v prejšnjih fazah," pravi.

"Prisiljevanje ne učinkuje"
Predsednik se je odzval tudi na sredine besede predsednika SDS-a Janeza Janše, da bi bilo treba arbitražni sporazum zavrniti, nato pa v kratkem času, pred vstopom Hrvaške v EU, skleniti z njo dvostranski sporazum. Opozoril je, da trditve, da je treba Hrvaško prisiliti v kakšen dvostranski sporazum, ne morejo učinkovati in da bi tisti, ki so vodili slovensko in evropsko politiko, morali to vedeti. "Ni pričakovati, da bi politika prisiljevanja dala kaj dobrega," je dejal.

Janševa kritika Türkovih izjav
Predsednik SDS-a mu je kasneje odvrnil, da Slovenija Hrvaške zdaj ne blokira pri pogajanjih v Evropsko unijo, bo pa ob ratifikaciji njenega vstopa potrebno slovenski javnosti pojasniti, zakaj Hrvaška že vsa ta leta blokira Slovenijo. Po Janševih besedah namreč Hrvaška blokira slovenski državi pravico do teritorialnega dostopa do mednarodnih voda. Opozoril je, da se ta blokada kaže tudi na formalni ravni, saj je Hrvaška sprejela enostransko izjavo, da nič v arbitražnem sporazumu ne pomeni, da pristaja na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem.

Prav zato je Janša Türku očital, da bi lahko včasih nastopiti "kot advokat države, ki ji predseduje, ne pa samo kot advokat sosednje države". Izpostavil je Türkov učbenik mednarodnega prava, v katerem piše, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. Čeprav je predsednik države to pojasnil kot oznako za državo, ki ne more naloviti dovolj rib v lastnem morju, Janša pravi, da če bi bilo to res tako, potem bi se govorilo o "ribolovno prikrajšani državi", ne pa ozemeljsko. Slovenija ni ozemeljsko prikrajšana država, ampak pomorska država, je še poudaril predsednik največje opozicijske stranke.

"Ni dobro, da se razprava omejuje"
Sicer pa je v pogovoru z novinarji predsednik Türk izpostavil nekatere vidike zdajšnje razprave o arbitražnem sporazumu in spomnil, da se v razpravi izgublja okoliščina, da arbitražni sporazum predvideva reševanje celotnega poteka meje in to v celoti na podlagi stanja 25. junija 1991.

"Gre za celoten potek meje na kopnem, za potek meje na morju. Za to ni dobro, da se razprava omejuje in je videti, kot da gre samo za neka izbrana vprašanja pomorskega prostora," je prepričan. Zanikal je tudi trditve, da je Slovenija v nevarnosti, da izgubi pomorski status, status pomorske države. "Slovenija morje ima, je pomorska država odkar obstaja, in ga bo imela v prihodnje. Z arbitražnim sporazumom Slovenija svoj pomorski status utrjuje in krepi in nikakor ga ne zmanjšuje," meni.

Türk o treh mogočih razmejitvah
Omenil je tri mogoče rešitve razmejitve: "Ena možnost je, da arbitraža določi pas teritorialnega morja za Hrvaško, ki je dovolj ozek, da omogoča še neke druge režime, ki zagotavljajo Sloveniji stik z odprtim morjem. To se lahko naredi tako, da je tisti del od hrvaškega teritorialnega morja do teritorialnega morja Italije v položaju odprtega morja. Lahko se naredi to podobno kot v primeru sporazuma Drnovšek-Račan s t. i. dimnikom oz. koridorjem. Tretja možnost pa je, da se ta prostor, ki bi tako nastal, določi kot kondominij."

Prepričan je, da je vsaka od omenjenih rešitev ugodnejša od zdajšnjega stanja, "kjer Slovenija takega stika dejansko nima in kjer se ta čas uporablja režim neškodljivega prehoda". "Z arbitražnim sporazumom bomo ta položaj izboljšali," je še dejal.

Predsednik poziva k treznemu razpravljanju
Ocenil je še, da bo od trenutka, ko bo sestavljena arbitražna komisija, do odločbe, s katero bo določila mejo, minilo od dve leti do tri leta. Opomnil pa je, da bi reševanje mejnega vprašanja na sodišču v Haagu trajalo pet let.

Predsednik je znova opozoril na to, da se v referendumski kampanji kopičijo čustva in da je premalo razumnega argumentiranja. "Ponovno bi pozval k treznemu, razumnemu razpravljanju, izmenjavi argumentov, k temu, da udeleženci v tej razpravi opustijo čustven naboj," pravi. Dejal je še, da čustva ne smejo zamegliti slike in da se z njimi ne da delati.