Če bo sporazum potrjen, pa bo situacija še bolj zapletena, je prepričan. Slovenija bo namreč tako po njegovih besedah izgubila odprto morje, ker sporazum ni v skladu z zdajšnjo slovensko zakonodajo, pa bo povzročeno tudi protiustavno stanje. Takšno stanje bi, seveda, terjalo spremembe ustave, za njihovo sprejetje pa sta v DZ-ju potrebi dve tretjini poslanskih glasov. Teh pa ne bo, je prepričan opozicijski prvak. Enako težavo pričakuje tudi pri sprejemanju hrvaške pristopne pogodbe, za katero bo v parlamentu prav tako potrebna dvotretjinska večina.

"Do leta 1992 Hrvaška Sloveniji priznavala teritorialni stik"
Prvak SDS-a, ki je zbranim na povabilo Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Centru Evropa v Ljubljani predstavil svoj pogled na izzive arbitražnega sporazuma, je tako kot v vseh nastopih do zdaj tudi tokrat razpravljal predvsem o težavi teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami.

Opozoril je, da je Hrvaška leta 1991 to pravico Sloveniji priznavala in da je to vprašanje umetno odprla šele po letu 1992, ko so se pojavili tudi prvi zemljevidi in dokumenti, v katerih so sosedi Piranski zaliv preimenovali v Savudrijsko valo.

"Ni res, da meja s Hrvaško danes ni določena"
Poudaril je, da je imela Slovenija v času Jugoslavije vedno nadzor na morju vse do mednarodnih voda in da bi bilo absurdno, če bi imela država zdaj, ko je v Uniji, manj pravic kot nekoč. Hrvaška po njegovih besedah tako, da bi Sloveniji dopustila njeno pravico prostega prehoda na odprto morje, ne bi izgubila ničesar. Ne obale, ne otokov, ne pristanišč. Le prestiž, je zatrdil predsednik SDS-a. Slovenija na drugi strani po njegovih besedah tvega izgubo odprtega morja, ki ga je vedno imela.

Tisti, ki danes trdijo, da meja s Hrvaško ni določena, nimajo prav, je tudi zatrdil Janša. Dokaz za to sta Bela knjiga in slovenska zakonodaja. V Beli knjigi so dokazi za to, da je slovenska policija v času Jugoslavije teritorij na morju nadzorovala vse do mednarodnih voda, je povedal, poleg tega pa je DZ v času njegove vlade leta 2005 sprejel zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, po katerem ima Slovenija teritorialni stik z mednarodnim morjem (po tem zakonu slovensko morje sega še nižje od točke T5 - stičišča nekdanjih meja teritorialnih voda Jugoslavije, Italije in odprtega morja). Ustavno podlago tega zakona, v katerem je določena meja, je potrdilo tudi ustavno sodišče, je spomnil.

"Napadel" Türka, Škrkovo in Vlačiča
V tem kontekstu je predavatelj napadel več podpornikov sporazuma, konkretno pa zlasti strokovnost predsednika republike Danila Türka, predstojnice katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani Mirjam Škrk in ministra za promet Patricka Vlačiča. Türk in Škrkova sta ga razočarala predvsem zato, ker v svojih učbenikih pišeta, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država in da nima suverenih pravic na morju. Hrvaška bo to gotovo izkoristila, ko bo dokazovala, da Slovenija nima pravice do teritorialnega stika, je menil in se nato vprašal, kako naj omenjenima po vsem tem verjamemo, da je arbitražni sporazum dober.

Očitke je nanizal tudi na račun Vlačiča, ki je v študiji leta 2007 zapisal, da praksa sodišč, ki so razsojala po mednarodnem pravu, Sloveniji ni naklonjena, zdaj pa zagovarja sporazum in z njim tudi mednarodno pravo.

"Slovenija 'izvisela' po prvi in drugi vojni"
Pojasnimo še, da Janša tudi v tokratnem nastopu ni pozabil omeniti krivičnosti, ki so se Sloveniji zgodile v zgodovini, ko je po koncu prve svetovne vojne na račun Italije izgubila polovico svojega ozemlja; po koncu druge svetovne vojne pa zopet potegnila kratko v prid Hrvaški. Medtem ko je Slovenija med drugim izgubila Trst, Gorico, Beneško Slovenijo, je namreč soseda zaokrožila svoje ozemlje. Dobila je Dalmacijo, Reko in celo Istro, ki ni bila nikoli njena, je naštel. "Te zgodovinske krivice je treba pri določanju meje upoštevati," je pozval.