Vsekakor gre za vprašanje, ki izziva emocije, a silovitost teh izvira iz dejstva, da je sporazum podpisala zdajšnja in ne nekdanja vlada, je na javnem pogovoru o arbitražnem sporazumu še dejal nekdanji predsednik republike Kučan.

Zunanji minister Samuel Žbogar je na pogovoru med drugim komentiral nedavne besede Borisa Pahorja, Franceta Bučarja in Tineta Hribarja; kot meni, njihove ocene niso upravičene. "Gre za težke in nevarne besede, saj sem sam že dejal, da vidim Hrvaško kot soseda, ne kot vraga; z njo moramo razvijati prijateljske odnose," je poudaril. Ti ljudje so v Sloveniji cenjeni; a v zadnjih dvajsetih letih so imeli dovolj priložnosti, da bi se oglasili in tudi kaj storili glede tega problema, je dejal. Vsekakor pa je zdaj na nas, da ta problem rešimo, saj je bilo zamujenih priložnosti je že preveč, je prepričan minister.

Smo bili preveč popustljivi?
Republiška meja s Hrvaško se je leta 1991 priznala kot državna meja; je bila to napaka? Žbogar meni, da druge možnosti tedaj ni bilo. Bili smo namreč v zelo negotovem položaju, zato se nismo mogli igrati še z odpiranjem mejnih vprašanj, je dejal. Naš uspeh je bil v tem, da smo leta 1991 sprejeli meje, kakršne so bile, je dodal. Da tedaj ni bilo druge možnosti in interesa, meni tudi Milan Kučan.

Pa je bila Slovenija preveč popustljiva glede pomikanja hrvaške meje na naše ozemlje in zakaj? Zdi se, da smo bili premalo pozorni, odgovarja Kučan. Tolerantna drža se je prekinila šele ob pripravi sporazuma Drnovšek-Račan, je dodal. Žbogar pa je prepričan, da je naša pasivnost povezana tudi s tem, da nismo želeli konfliktov.

"Sedanje stanje se ne sme vleči predolgo"
Upam, da bodo ljudje na dan referenduma razmišljali trezno in se odločili pravilno, še pravi Žbogar. Če pa ne bo tako, bo seveda ostalo pri zdajšnjem stanju; dlje pa, ko bo ostalo, slabše bo, meni. Sicer pa verjame, da očitek, da imamo premalo samozavesti v odnosu do Hrvaške, ni upravičen. Z njo imamo partnerske odnose; odprta vprašanja pa rešujemo, in to ne na račun Slovenije. Sporazum je bolj pisan na kožo Sloveniji kot Hrvaški, je še prepričan Žbogar. Odločanje na osnovi pravičnosti, relevantnih okoliščin, namreč po njegovih besedah ni pisano na kožo Hrvaški, ki bi imela najraje sredinsko črto.

Slovenija je naslednica vseh pogodb, ki jih je s sosedami podpisala Jugoslavija; tako Osimskega sporazuma kot avstrijske državne pogodbe, poudarja Kučan. Verjame, da bi težko govorili o nesamozavesti naše zunanje politike; dejstvo pa je, da nimamo točke, kjer bi se naša zunanja politika usklajevala kot državna zunanja politika, je prepričan.

"Slabše, kot je zdaj, ne more biti"
Kučan sicer verjame, da bi bila najboljša dvostranska rešitev. A pozneje je postalo jasno, da tudi sporazum Drnovšek-Račan ne bo začel veljati, nato pa se je na Bledu reševanje sploh pomaknilo v smeri mednarodnih institucij. Zdajšnja rešitev je zato boljša kot reševanje pred razsodišči v Haagu ali Hamburgu, dodaja.

Minister Žbogar pa je dejal še, da arbitraža ne nosi tolikšnega tveganja, kot se zdi, saj vprašanje ni, ali stik z odprtim morjem bo, temveč ga je treba določiti. Če ga ne bodo določili, ima Slovenija možnost pritožbe, še opozarja. Trditve opozicije, da se stiku odrekamo, torej ne držijo; to pravico ohranjamo, saj moramo izhajati iz stanja na dan 25. junij 1991, še pravi minister. Še več, po njegovem stanje slabše, kot je zdaj, ne more biti. O končni rešitvi pa meni, da bo verjetno še najbolj podobna sporazumu Drnovšek-Račan.

"Odgovornost na obeh državah"
Odgovornost, da nista bili sposobni sporazumno rešiti težave, je na obeh državah, je še prepričan Kučan. Nerazumno tveganje bi bilo, če Slovenija ne bi imela dovolj prepričljivih argumentov, zakaj naj arbitraža ne uporabi le mednarodnega prava; a te imamo, je dejal. Dokler se pogajaš, lahko proces tudi nadzoruješ, v nasprotnem primeru pa je razvoj dogodkov stvar naključja, dodaja.

Če sporazum na referendumu pade, bo težava ostala nerešena; vprašanje je, ali bo še kdaj priložnost, da do sporazuma pride; ampak tedaj se to ne bo zgodilo po volji Slovenije, ampak s pritiskom nanjo, je še opozoril Kučan.

"Arbitražni sporazum ni konec zgodbe, je šele pol poti." Zelo pomembno je, kakšno dokazno gradivo, argumente, podatke bomo pripravili, pa je opozoril minister Žbogar.

Sogovornika sicer pričakujeta, da bomo Slovenci sporazum podprli. A dobro bi bilo, če se do njega ne bi več opredeljevali kot do uspeha predsednika vlade, dodaja Kučan.