Na redni majski seji državnega zbora je predsednik vlade odgovoril na štiri poslanska vprašanja - tri so se navezovala na arbitražni sporazum s Hrvaško, eno pa na finančno pomoč Grčiji.

Jakoba Presečnika (SLS) je zanimala podlaga Pahorjevih trditev, da se lahko Slovenija ob morebitni zavrnitvi arbitražnega sporazuma znajde v mednarodni izolaciji, ter "argumenti, informacije in zbrana obvestila", po katerih naj bi bila zavrnitev sporazuma povezana z ogrožanjem miru in stabilnosti v jugovzhodni Evropi.

"Brez zamere, Slovenci ... "
Pahor je pojasnil, da bi jim v EU-ju zaradi tega utegnili reči: "Brez zamere, Slovenci, mi smo vam šli na roko, a če ste to zavrnili, naše podpore in zavezništva nimate. Mi ne želimo podpirati držav, ki zavračajo širitev". Razložil je, da njegov politični slog ni bil nikoli tak, da bi poskušal prepričati nekoga o svojem prav z grožnjami, a da je dolžan opomniti na posledice zavrnitve referenduma.

"V pravem času na pravi način dosegli najboljše mogoče"
Kot je pojasnil, smo ob pravem času na pravi način dosegli najboljše, kar je bilo mogoče doseči, hkrati pa je spomnil na sodelovanje EU-ja pri pripravi sporazuma. Če bi se torej zgodila zavrnitev, tako Pahor, bi Hrvaška dobila veliko moralno moč, Slovenija pa bi se znašla v položaju osamitve.

Zvonka Černača (SDS) pa je zanimalo, kdaj je hrvaška predsednica Jadranka Kosor Sloveniji obljubila stik z odprtim morjem. Pahor je dejal, da sta se s Kosorjevo glede tega dogovorila, hrvaško zunanje ministrstvo pa je njegovo trditev zanikalo. Zdaj pa je Pahor razložil, da se je Hrvaška lani na srečanju na Trakošćanih umaknila nazaj na predlog Rehn II, ki je dopuščal možnost stika Slovenije z odprtim morjem.

Določanje v koliko korakih?
Poslanec LDS-a Anton Anderlič pa ugotavlja, da se v javnosti pojavljajo različna tolmačenja pomena, vsebine in posledic arbitražnega sporazuma. Hotel je vedeti, ali drži, da bo arbitraža najprej določila mejo na kopnem in morju in šele nato tudi stik Slovenije z odprtim morjem. Anderlič še sprašuje, ali je res, da je stroka glede sporazuma razdeljena in da je večina mednarodno pravnih strokovnjakov proti sporazumu.

Pahor pravi, da se bo razsodilo v eni razsodbi, "ki mora biti taka, da najde stik Slovenije z mednarodnimi vodami. To je velika naloga arbitražnega sodišča". Obenem pa je zanikal navedbe, da je večina mednarodnih pravnikov proti arbitraži. Tukaj je spomnil na katedro za mendarodno pravo na pravni fakulteti, saj naj bi vsi podpirali sporazum. Poleg tega je navedel še nekaj mnenj pravnih strokovnjakov in strokovnjakov za mednarodne odnose, ki so za sporazum, ter predsednika države Danila Türka, prav tako mednarodnega pravnika. Obenem je spomnil še na uglednega mednarodnega pravnika, s katerim so se posvetovali, a ga ni imenoval.

Pahor pojasnil pomoč Grčiji
Jelinčiča (SNS) tokrat ni zanimal sporazum, temveč slovenska pomoč Grčiji. Hotel je vedeti, zakaj Slovenija finančni pomoči državi v težavah ni nasprotovala oziroma zakaj "vlada vedno sprejema vsak diktat Evropske unije."

Predsednik vlade mu je razložil, da se je odločalo o tem, kaj bi slabšanje stanja v Grčiji pomenilo za celotno evroobmočje in moč valute. Zato so tehtali možnosti, ali se ne pomaga in gre Grčiji še slabše, kar bi se kmalu poznalo tudi na slovenskem gospodarstvu in njegovem izhodu iz krize, ali se pomaga. Hkrati je Pahor Jelinčiču predstavil še dejstvo, da je predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu postavil določene pogoje, da se bo pomagalo Grčiji, in da so ti pogoji sedaj tudi zapisani v pogodbi. Če bi bili pogoji kršeni, opozarja Pahor, se pomoč lahko preneha.