Po pisanju reškega dnevnika Novi list je Borut Pahor v ponedeljkovem TV-soočenju razkril Hrvatom nepoznano ozadje dogovora o arbitražnem sporazumu z Jadranko Kosor.

Iz soočenja z vodjem opozicije Janezom Janšo je hrvaški časopis izpostavil Pahorjeve besede, s katerimi naj bi prepričeval hrvaško premierko: "Mi potrebujemo pravično rešitev mejnega spora, kar pomeni stik z odprtim morjem, vi potrebujete podporo Slovenije na poti v Evropsko unijo." Novi list piše, da je po Pahorjevi interpretaciji Kosorjeva privolila v vezano trgovino "dostop do odprtega morja za vstop v Hrvaške v Evropsko unijo".

Pod Janševim pritiskom razkril ozadje
Novinar Denis Romac izpostavlja, da je Pahor "vso resnico" o pogovorih s Kosorjevo razkril, ko je bil pod najhujšim Janševim "ognjem". Pahor se je, da bi rešil svojo kožo, odločil vplesti svojo "prijateljico", pri tem pa je prepričeval slovensko javnost, da je Hrvaška za vstop v EU morala plačati "visoko ceno," je zapisal reški novinar.

Brez sledi o "trgovini"
Novi list se je pozanimal tudi za hrvaške odzive na Pahorjeve besede, a so sogovorniki soočenje in polemiko o arbitražnem sporazumu označili za notranjepolitično vprašanje. "Največji strokovnjaki mednarodnega prava so pregledali arbitražni sporazum in v njem niso našli nobenih sledi o vezani trgovini," je neimenovani vir zatrdil omenjenemu časopisu.

Janša: Hrvaška je l. 1947 dobila preveč
V nadaljevanju vodilnega članka v sredini izdaji dnevnika so povzete izjave Janeza Janše o primerjavi pogovorov Pahor - Kosor s pogovori Kidrič - Bakarič in o tem, da je Hrvaška zaokrožila svoje ozemlje in dobila Istro, ki nikoli v zgodovini ni bila del Hrvaške. "Hrvaška bi morala danes priznati svojo zgodovinsko krivdo in priznati, da je leta 1947 dobila preveč," je dejal Janša.

"Meja bo potekala po sredini zaliva"
Članek se končuje z Janševo ugotovitvijo, da bo meja na morju zaradi nesposobnosti Pahorjeve vlade potegnjena v skladu z mednarodnim pravom po sredi Piranskega zaliva, s čimer lahko Slovenija pozabi na dostop do mednarodnih voda, ker bo po sporazumu dobila le pravico do uporabe prehoda čez hrvaško morje.

Dogovor le o sporazumu
S hrvaškega zunanjega ministrstva so zanikali pisanje časopisa in sporočili, da je dogovorjen zgolj arbitražni sporazum, o njegovi vsebini pa je podrobno obveščena tudi hrvaška javnost. "Po razpravi je sporazum ratificiral tudi hrvaški sabor. Nihče izmed poslancev niti izmed priznanih strokovnjakov mednarodnega prava, pa tudi izmed tistih, ki so nasprotovali arbitražnem sporazumu, v dokumentu ni našel stališč, o katerih piše Novi list," piše v izjavi za javnost.

Na ministrstvu so še poudarili, da je Kosorjeva takoj po podpisu arbitražnega sporazuma podpisala izjavo, da nobeno določilo iz arbitražnega sporazuma ne bo pomenilo, da je Hrvaška sprejela slovensko zahtevo za teritorialni stik z odprtim morjem. Pri tem dodajajo, da je bila izjava dogovorjena tudi s slovensko stranjo.

Pojasnili so tudi, da je omenjeno razvidno tudi iz besedila arbitražnega sporazuma, ki določa, da se bodo vprašanja meje na morju in na kopnem urejala izključno v skladu z mednarodnim pravom.

Hrvaška izjava je brez pravnih učinkov
Na izjavo hrvaškega zunanjega ministrstva so se odzvali na slovenskem zunanjem ministrstvu in sporočili, da enostranska izjava hrvaške vlade o neprejudiciranju ni sestavni del arbitražnega sporazuma. Izjava je brez vsakršnih pravnih učinkov in ne more v ničemer spremeniti določb arbitražnega sporazuma ali vplivati na njegovo razlago, pravijo v Ljubljani.

Na MZZ-ju so še poudarili, da arbitražni sporazum nedvoumno navaja, da mora arbitražno sodišče poleg poteka meje na kopnem in morju določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij ob uporabi mednarodnega prava, pravičnosti in načela dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine ter vitalne interese obeh držav.

Ob tem so na MMZ-ju znova opozorili, da je Pahor glede hrvaške enostranske izjave svoj odgovor posredoval hrvaški strani že 19. novembra lani, kot del zakona o ratifikaciji pa je izjavo glede tega 19. aprila potrdil tudi državni zbor.