Predsednik republike Danilo Türk je skupaj z rektorjem Univerze v Ljubljani Radovanom Stanislavom Pejovnikom v okviru tedna Univerze obiskal Teološko fakulteto. Med obiskom je opravil tudi predavanje Država in verske skupnosti.

"Človeško dostojanstvo je temelj človeške svobode"
Predsednik republike je uvodoma izrazil hvaležnost za vse, "kar je dobrega fakulteta v več kakor stoletju svojega obstoja dala ljudstvu in narodu, za katerega in sredi katerega je bila postavljena". Poudaril je zgodovinski pomen teološke fakultete in krščanske misli in etike, ki sta po njegovih besedah pomembni prvini vsega razvoja človeštva in slovenskega naroda.

Türk se je spomnil tudi krivic, storjenih Teološki fakulteti
Prepričan je, da se vloga krščanstva v vzgoji in izobraževanju izraža tudi v okviru Teološke fakultete. Kot pravi, ta ustanova ni samo hiša katoliškega znanstvenega zavoda, ampak je tudi obča slovenska hiša duhovnih ved in proučevanja starožitnosti.

"Moja zahvala in moj pozdrav pa ne bi izrazil vsega, kar je ob tej priložnosti treba povedati, če se ne bi z obžalovanjem spomnil tudi krivic, ki so se vaši ustanovi zgodile pod oblastjo ideologije, ki se je morala v prid in zadoščenje vseh umakniti z zgodovinskega prizorišča in odstopiti mesto državnemu redu, ki temelji na načelu vladavine prava," je poudaril Türk.

"Imamo veliko bolečih spominov"
Povedal je, da je stvar države, ki je, "naj si to želi ali ne", tudi naslednica dejanj tistih, po katerih je država podedovana, da preišče krivdo na svoji stran, jo obsodi, in da popravi krivice, kolikor tega še ni storila, a je še mogoče storiti. Enako pa je po njegovih besedah stvar Katoliške cerkve in drugih verskih in drugih skupnosti, da preiščejo krivdo na svoji strani, jo obsodijo in popravijo krivice, kolikor je to še mogoče, a še ni bilo opravljeno.

"Imamo veliko bolečih spominov in vsakdo ima pravico do svojih. Dobro pa bi bilo, če bi te spomine bolj spoštovali in manj povezovali z našimi današnjimi političnimi temami, političnimi razpravami in polemikami," je še poudaril.

"Ločenost ne pomeni izločenost"
V svojem govoru je prav tako izpostavil, da ločenost Cerkve in države nikakor ne pomeni izločenosti. Meni, da je aksiomatično, da ta ločenost ne sme biti ločenost v nasprotovanju ali celo sovraštvu in opresivnosti, kakor je bilo v času t. i. komunističnega režima. Pojasnil je, da gre za ločenost, ki v svoji razumni in odgovorni uresničitvi ustvarja temelj za nepristransko in pošteno delovanje, to pa vključuje tudi medsebojni obzir, spoštovanje in dialog.

"Človekove pravice sočloveka, drugega in drugačnega terjajo ne le spoštovanje, ampak tudi zaščito. Tudi najbolj demokratična država ne more dovoljevati širjenja mišljenja, ki obsoja cele skupine ljudi na uničenje zaradi njihovih naravnih danosti, kakor je to počel nacionalni socializem," trdi predsednik.

"Kandidata za nobeno javno službo ne smemo komentirati in zavračati"
Prepričan je tudi, da kandidata za nobeno javno službo, pa tudi če gre za službo na področju urejanja odnosov med državo in Cerkvijo, ne smemo komentirati in zavračati, prav tako tudi ne potrjevati in vsiljevati z njegovim osebnim mišljenjem, verovanjem ali neverovanjem. To po njegovem nikogar ne more izvzeti iz območja kritike ali morda celo obtožbe, oboje pa sme temeljiti le na odločitvah, dejanjih in metodah, ki bi bile v nasprotju z nameni službe, v kateri delujejo in za katero odgovarjajo, nikakor pa ne na svetovnonazorskih ali verskih ali cerkvenih lastnostih nosilca take službe.

"Danes smo priča paradoksu, da so verske skupnosti, predvsem pa med Slovenci najbolj razširjena Katoliška cerkev, občasno izpostavljene posmehovanju, obtoževanju in napačnemu prikazovanju, za hip se zdi, da verjetno bolj, kot je to bilo v času komunizma. To je senčna stran svobode javnega obveščanja, ki ne prizanaša nikomur, tako tudi ne Cerkvi in prav tako ne predsedniku države in nikomur drugemu. Komunizem je sicer preprečeval take ekscese, a za ceno svobode izražanja, ki je danes, tako upam in mislim, nihče ni pripravljen še enkrat plačevati, tudi Katoliška cerkev ne," je dodal Türk.

Tudi njegov poseg, ko je zavrnil izjavo predstavnika Svetega sedeža kot predstavnika tuje države, da v svojem javnem nastopu komentira potek določenih preiskovalnih dejanj in se na ta način vmešava v suverenost Republike Slovenije, naj ne bi bil izraz nespoštovanja do neke verske skupnosti in Cerkve ali do njega osebno, ampak nujno opozorilo na meje, ki so postavljene delovanju katerega koli diplomatskega predstavnika, kjer koli v svetu suverenih držav.

"Strahovi pred džamijami in mošejami so odveč"
Predsednik je še izrazil prepričanje, da so vsi strahovi in pomisleki, ki so usmerjeni proti želji muslimanskih vernikov, da bi si za svoj denar in ob upoštevanju pravnega reda postavili svoje molitvene hiše, tudi v slogu svojega izročila, češ da bi se take zgradbe lahko sprevrgle v središča teroristične ali druge nezakonite dejavnosti, povsem odveč. "Nobena džamija ali mošeja na Slovenskem ne more biti državnemu nadzoru zaprto območje, ampak odprta za vsako preverjanje oblasti," dodaja ob tem.

Predsednik je ob koncu govora še poudaril, da v naši državi nimamo dveh kategorij prebivalstva in da imamo vsi nad seboj isto skrb, dolžnost, nalogo in poslanstvo.