Predsednik Türk se je s predstavniki manjšin najprej srečal ločeno, nato pa je sledilo skupinsko srečanje. Foto: EPA
Predsednik Türk se je s predstavniki manjšin najprej srečal ločeno, nato pa je sledilo skupinsko srečanje. Foto: EPA

Danilo Türk se je s predstavniki manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške srečal najprej ločeno, nato pa je sledilo še skupno srečanje. V nagovoru ob skupnem srečanju je uvodoma izpostavil pomen kulture za slovenski narod, ki je naprej nastal kot kulturni narod, nato pa so iz njega izšli politična zavest, njegovo mesto v Evropi in njegova država. Dejal je tudi, da bo kultura v času recesije peljala naprej in narodu dala pravo definicijo.

V svojemu nagovoru se je ustavil tudi pri mednarodnih pogodbah. Zanj so to temeljne vrednote, ki definirajo položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Spomnil je na Osimske sporazume z Italijo in na avstrijsko državno pogodbo. Obe pogodbi sta po mnenju Türka nastali v drugačnih časih in okoliščinah, kljub temu pa sta z določbami, ki se nanašajo na položaj narodnih skupnosti, temeljna in trajna podlaga kulturnega razvoja.

"Takih sporazumov nimamo z vsemi sosednjimi državami, imamo pa razumevanja. Ta razumevanja, ki smo jih ustvarili v preteklosti s sosednjo Madžarsko, moramo zagotoviti in uresničevati," je v svojem govoru dejal Türk.

"Prepogosto zmanjka sredstev"
Ko se je dotaknil Slovencev v Porabju, je opozoril na to, da prepogosto zmanjka sredstev, da bi se uredila potrebna raven šolstva in kulturne pomoči. S tem po njegovih besedah ne moremo biti zadovoljni, zato meni, da je treba to partnerjem na Madžarskem vselej znova povedati.

Tudi s Hrvaško Slovenija nima posebnih sporazumov oziroma mednarodnopravnih pogodb. "Imamo tudi povsem drugačno zgodovino, za sabo imamo obdobja, ki so prinesla nekaj živčnosti, imamo pa ta čas razmere, ki so prinesle marsikatero olajšanje in veliko upanja," je menil predsednik in dodal, da so razmere med državama še pred letom dni zbujale določeno mero zaskrbljenosti, ali bi to lahko vplivalo na položaj Slovencev na Hrvaškem, morda tudi zato, ker Slovenci tam nimajo nobenih kolektivnih manjšinskih pravic.

Največ predstavnikov manjšine v Italiji
Po podatkih Zveze slovenskih društev naj bi sicer na Hrvaškem živelo okoli 13.700 ljudi, ki se imajo za pripadnike slovenske manjšine. V Italiji naj bi po oceni urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu živelo med 70 in 80 tisoč pripadnikov slovenske manjšine. Na avstrijskem Koroškem naj bi živelo do 30 tisoč Slovencev, na Štajerskem še okoli 1.500, v Porabju na Madžarskem pa okoli tri tisoč.