Slovencev v zamejstvu in po svetu je po besedah ministra Boštjana Žekša približno 500.000, kar pomeni, da 20 odstotkov slovenskega življa živi zunaj Slovenije. A to je le ocena, opozarja Žekš, saj se po eni strani manjšin ne da šteti, po drugi pa tudi nimamo definicije, kdo je Slovenec. Zanj je Slovenec vsak, ki želi to biti.

Žekš ločuje med izseljenci oziroma potomci izseljencev, ki so morali od doma zaradi gospodarskih razmer, a so v srcu ohranili občutek do domovine, čeprav mnogi ne znajo več slovenskega jezika, in novejšo generacijo, ki dela v tujini in se ne čuti izseljence. Ti ljudje, pravi, se ne vključujejo v slovenska društva in so sami sebi dovolj, kar je problem, ker so ključni del slovenske inteligence, in če jih izgubimo, je to zelo hudo.

Celotna družbena klima v Sloveniji in v zamejstvu bi morala biti taka, da bi si želela njihove vrnitve, a Slovenija je glede tega še zelo zaprta, ne maramo tujcev, "slovenskih" tujcev pa še manj, je dejal Žekš.

Slovenci izločeni iz hrvaške ustave
Sicer pa je minister na 44. študijskih dnevih Draga 2009 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pojasnil svojo analizo stanja zamejskih Slovencev v sosednjih državah. Opozoril je, da so bili Slovenci na Hrvaškem izločeni iz hrvaške ustave, poudaril pa je odprtje evropske pisarne na Reki, ki pripravlja evropske projekte za finančno krepitev manjšine. Slovensko-hrvaški spor zaradi Piranskega zaliva pa se na čustveni ravni izraža tudi med Slovenci na Hrvaškem.

Madžarska neustrezno financira našo manjšino
Slovenci na Madžarskem imajo sicer zaščitni zakon, samoupravo, krovno organizacijo in kulturnoinformacijski center Lipa v Monoštru, a je sistemsko financiranje madžarske države neurejeno. Ob tem je pozitivno to, da je manjšina prejela evropska finančna sredstva in da se vedno več otrok vpisuje v slovenske šole. Minister je omenil mešano slovensko-madžarsko komisijo, ki po njegovih besedah sprejema zanimive akcije, a se potem ne zgodi nič, zato bo treba odnose z Madžarsko vzeti resneje, tudi zato, ker Slovenija za madžarsko manjšino daje bistveno več kot Madžarska za slovensko manjšino.

Odločbo avstrijskega sodišča je treba spoštovati
V zvezi s slovensko manjšino v Avstriji so trenutno najbolj razvpito vprašanje dvojezične table, kar je sicer avstrijska notranja zadeva, a slovenska stran na vsakem srečanju vpraša avstrijsko, kako zadeva napreduje. Po Žekševem mnenju gre za odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki jih je treba spoštovati. Med spornimi vprašanji je minister omenil tudi nezadostno financiranje nekaterih ustanov, kot je na primer Slovenska glasbena šola, med pozitivnimi stvarmi pa je omenil večje medijsko pokrivanje v slovenščini in naraščanje vpisov v dvojezične šole na Koroškem.

V Italiji težave na področju šolstva in gledališča
Slovenska manjšina v Italiji je po besedah ministra najbolje organizirana, najdejavnejša in ima največ institucij. Minister vidi težave na področju šolstva in v krizi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki je člen italijanske mreže državnih gledališč in bi ga morala italijanska država financirati kot vsa preostala italijanska gledališča, čeprav ga sofinancira tudi Ljubljana. Opozoril je na vprašanje pomanjkanja vidnosti slovenskih televizijskih programov v Beneški Sloveniji, kar bi čez nekaj časa utegnila rešiti digitalizacija.