Storjen je bil korak, ki omogoča nadaljevanje hrvaškega približevanja EU-ju in rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško v prihodnosti. Na vprašanje, kako komentira pomisleke, da Slovenija ni dosegla umika spornih delov hrvaške pristopne dokumentacije, je predsednik odgovoril le, da "so formulacije (v pismu premierke Kosorjeve) zelo dobre".

Kot je sicer v izjavi za javnost še dejal predsednik republike, je prišlo v preteklem mesecu "do določenega izboljšanja v ozračju, do večjega spoštovanja in do poglobitve zaupanja" med Slovenijo in Hrvaško. Dodal je, je treba storiti še več za povečanje tega zaupanja in spoštovanja, saj je to "pomemben pogoj uspešnosti nadaljevanja tega procesa in uspešnosti rešitve preostalih dvostranskih vprašanj".

Stranke: Odobravanje in napoved referenduma
Odzivi strank na dogovor med slovenskim premierjem in hrvaško kolegico so različni - od tega, da gre za korak naprej, do tega, da Slovenija ni iztržila ničesar. SLS že grozi z referendumom. V SLS-u so zaradi očitnih prizadevanj vlade, da se v čim krajšem času omogoči vključitev Hrvaške v EU, ne da bi se Hrvaška prej umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja, začeli priprave na zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, saj po mnenju predsednika SLS-a Radovana Žerjava Sloveniji preti prevelika nevarnost, da bo izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Po Žerjavovih besedah se bo ob ratifikaciji hrvaškega pridružitvenega sporazuma k EU-ju, slovenske državljane povprašalo, ali naj se, če se Hrvaška ne umakne z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja ter ne preneha s poskusom zaprtja slovenskega dostopa na odprto morje, podpre vstop hrvaške v EU.

Jelinčič: Gre za eklatantno svinjarijo
Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da gre za "eklatantno svinjarijo, ki si jo je privoščila Slovenija". Pahor je znova podlegel pritiskom EU-ja. Hrvaško pismo švedskemu predsedstvu namreč govori, da dokumentov ne morejo umakniti, ker je to nemogoče, jih pa sicer ne bodo uporabili. Slovenija je tako spet potegnila kratko, Hrvati so nas spet izigrali.

Rupel: Ne gre za zgodovinski premik, ampak vrnitev k že znanim vprašanjem
V SDS-u menijo, da srečanje ne predstavlja zgodovinskega premika, ampak vrnitev k nekaterim že znanim vprašanjem. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da se mu zdi obžalovanja vredno, da sta se premierja osredotočila le na umik zadržkov do hrvaških pogajanj z EU-jem. Opozoril je, da izjava Kosorjeve, "da noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje", še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni. Je pa Rupel ob tem kot pozitivno tako za gospodarstvo kot za državljane označil to, da je bilo razpoloženje po srečanju dobro in pozitivno.

Zares: V nadaljevanju je mogoče rešiti odprta vprašanja med državama
V poslanski skupini Zaresa pa menijo, da gre pri dogovoru in nadaljevanju pogovorov o meji za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov. Napredek je zlasti viden v stališču hrvaške, izraženem v pismu, ki ga bo hrvaška premierka Jadranka Kosor poslala švedskemu predsedstvu. V stranki še verjamejo, da je mogoče v nadaljevanju odprta vprašanja med državama dokončno urediti, sodelovanje Evropske unije pa bo kot do zdaj izjemno pomembno.

SD: Dobro je bilo, da sta se državi odločili za tiho diplomacijo
Poslanska skupina SD-ja je pozdravila dogovor. Kot je dejala Janja Klasinc, lahko na podlagi znanega ocenijo, da je dialog zmagal in da je bilo zelo dobro, da sta se državi odločili za tiho diplomacijo.

Kacin Kosorjevi čestital za politični pogum
Tudi v LDS-u pozdravljajo zavezo, ki jo je dala hrvaška premierka Kosorjeva, da se takoj in s polno intenzivnostjo nadaljuje proces iskanja rešitve načina vprašanja meje, tako glede postopka kot glede dinamike. Po besedah Aleša Zalarja je pomembno, da se ohranja ideja in koncept, ki ga je zasnovala Evropska komisija s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Jelko Kacin pa je hrvaški predsednici vlade čestital za "politični pogum, da je prišla v Ljubljano, s čimer je začela neko novo poglavje v hrvaški politiki, ki kaže, da se najvišji hrvaški politiki zavedajo, da je Hrvaška tista, ki določa dinamiko ter globino približevanja k in v EU".

DeSUS upa, da je dogovor koristen za Slovenijo
V poslanski skupini DeSUS-a vsebine dogovora še ne poznajo, je pa vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič izrazil upanje, da je dogovor koristen za Slovenijo in v skladu s pričakovanji.

Zavod 25. junij: Dogovor je kapitulacija Slovenije
V Zavodu 25. junij ocenjujejo, da je pismo hrvaške premierke švedskemu predsedstvu brez kakršne koli zaveze za spremembo hrvaške zakonodaje in za vzpostavitev stanja na terenu, kakršno je bilo ob osamosvojitvi. Zato dogovor vidijo kot politično kapitulacijo, čeprav gre za navidezno všečno rešitev, ki naj bi zadovoljila obe strani.

Pri tem opozarjajo, da je Hrvaška privolila zgolj v umik dokumentov, stanje v zakonih in na terenu pa ostaja nespremenjeno in se nadaljuje z okupacijo dela slovenskega morja in ozemlja.