Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru za TV Slovenija, ki ga je vodila Ksenija Horvat Petrovčič na predvečer glasovanja o Zoranu Jankoviću, dejal, da imamo dobrega kandidata, človeka projektov, predvsem pa, da imamo znano "voljo ljudstva". Ravno zadnje mora biti pri glasovanju glavno vodilo, je dejal predsednik.
Razočaran je nad odločitvijo stranke Državljanska Lista Gregorja Viranta, da ne podpre Jankovića. "Sem razočaran. Sem resno mislil, da je treba v pogajanja prepričljivo, ne pa s figo v žepu, predvsem pa v dobri veri," je izjavil. Ljudje so to opazovali in bodo ocenili, ali so bila ta pogajanja namenjena sklenitvi sporazuma ali le s preigravanjem različnih opcij taktizirati, na koncu pa "poiskati izgovor," je dejal.

"Imamo dobrega kandidata, ki izraža voljo ljudi"
Vprašanja novinarke, ali bi v primeru Jankovićevega neuspeha v DZ-ju kot naslednjega kandidata za mandatarja predlagal predsednika SDS-a Janeza Janšo, Türk ni želel neposredno komentirati. Najprej je poudaril, da imamo v DZ-ju "dobrega kandidata, ki izraža voljo ljudi". Če pa temu ne bi uspelo, bi najprej sklical pogovore s predstavniki parlamentarnih strank in od njih zahteval, naj pridejo z novimi predlogi.

"Prirejanje dokumentov je pomemben faktor"
Če se bo treba spet odločati o kandidatu za mandatarja, bo svoje mnenje seveda jasno povedal, je zatrdil. Pri tem mnenju pa bo šlo za "resno in načelno vprašanje", ki bo imelo svojo vlogo in pomembnost. To je "prirejanje, prelaganje dokumentov, za precej resne in popolnoma prazne, neutemeljene obtožbe proti predsedniku republike" v zadevi Velikovec, je dejal Türk.
Zavrnil je obtožbe o zavlačevanju postopkov, ki naj bi dajali vtis, da je deloval v korist Jankovića. Dejal je, da je vse izpeljal takoj, ko je bilo mogoče, še posebej pa v okviru ustavnih omejitev. Nekaj časa si je vzel tudi zaradi predloga vlade narodne enotnosti. Če tega ne bi storil, bi lahko bil deležen obtožb, da je poskušal takšno vlado preprečiti, je dejal.
"V diplomaciji je praksa jasna"
Pojasnil je svoj dokaj oster odziv na izjave veleposlanika ZDA v Sloveniji Josepha Mussomelija, ki je predstavnike strank povabil na pogovor glede sestave koalicije. V diplomaciji je po Türkovih besedah splošno sprejeta praksa, da po volitvah, ko se sestavlja vlado, veleposlaniki glede tega ne dajejo nobenih izjav in nasvetov, še posebej pa ne javno. Lahko namreč nastane vtis, da imajo ti veleposlaniki kaj opraviti s procesom sestave vlade, ta pa pripada strankam in ljudem v državi, je dejal. Poudaril je še, da tega stališča ni izrazil na lastno pobudo, temveč ga je o tem povprašala novinarka.
"Razumeti moramo izjavo starega borca"
Tudi sam je bil nekoliko presenečen nad čustveno ostrino izjav predsednika Zveze društev za vrednote NOB-ja Janeza Stanovnika na proslavi v Dražgošah. A po Türkovem mnenju je to treba razumeti kot odziv starega borca na prireditvi, ki je imela izrazito spominski in čustven značaj. Izpostavil je še dodatno razsežnost, o kateri je "dobro, če vsi razmislimo". Vsi, ki imajo opravka z mednarodnimi odnosi, vedo, da je treba paziti, da nas tujina spoštuje.
"Najprej se moramo sami ceniti, potem lahko to pričakujemo od drugih. Moramo biti dostojanstveni in vsi razumejo, da brez medsebojnega spoštovanja ni reševanja problemov," je izjavil ter dodal: enako velja tudi za zavezništva in zelo prijateljske države.

"DZ kot center strateškega odločanja"
Znova je poudaril pomembnost širšega soglasja o reformah. Že dejstvo, da so se ob odsotnosti polnomočne vlade sindikati in delodajalci sami začeli pogajati, po Türkovem mnenju kaže, da je "zavezništvo za reforme" nujno. Ne gre le za to, da se zanje odločijo v vladi, temveč mora tudi opozicija pristopiti in prispevati k rešitvi najzahtevnejših vprašanj, je pozval. Kot ključna vprašanja je znova izpostavil reformo trga dela in pokojninsko reformo. Pri tem bo moral po njegovih besedah DZ spremeniti svoj utečen vzorec delovanja in postati ne le zakonodajalec, temveč "center strateškega odločanja".

Pozval je k novemu načinu sestavljanja proračuna na podlagi predhodne določitve prioritet. Bilo bi dobro, če bi nova vlada zadeve poprijela, kjer jih je pustila vlada Boruta Pahorja, in jih še učinkoviteje izpeljala, je dejal.

"Pomembno je izbrati in izpeljati projekte"
Pri tem ni tako zelo pomembno, kaj piše v koalicijski pogodbi, temveč sama določitev prioritet, nato pa ključnih projektov, je dejal. Ni namreč ključno vprašanje, kakšna ekonomska logika naj prevlada (ali naj gre država v velike investicije, ki bi pognale rast; ali pa na drugi strani krčenje države ter rast trga samega), temveč je pomembnejše, da se projekte določi in izpelje. Janković pa je dokazal, da zna projekte načrtovati in izpeljati, to pa je tisto, kar je po Türkovem mnenju prepričalo ljudi.

"Kakšnih omrežij ali tajnih organizacij ni"
V Sloveniji vlada prevelika občutljivost in prepričanje, da se vse, kar se zgodi, zgodi zaradi nekega ozadja, je odgovoril na vprašanje o "političnih botrih iz ozadja". "V tem je nekaj stalinistične logike, da se vse zgodi zato, ker se trije dobijo in nekaj dogovorijo. V 21. stoletju, v času pluralizma in demokracije tega ni več," je nadaljeval. Slovenija je sicer zelo majhna država, kjer se veliko ljudi pozna med seboj in neformalne povezave so del družbene stvarnosti. A če se vrnemo k "nenavadno visoki zmagi" Zorana Jankovića, ki mu je uspelo celo v Mariboru - se to da pripisati omrežjem, se je vprašal predsednik.

Dotaknil se je tudi referenduma o družinskem zakoniku. Čeravno je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati, ima predsednik še vedno občutek, da se je sodišče izognilo vsebinskemu odločanju in je nad tem zaskrbljen. Referendum po njegovi oceni ustvarja pritisk na manjšino.

Predlagal bi "predsedniške zakone"
Kot željo za prihodnost je navedel uvedbo možnosti, da bi kot predsednik lahko DZ-ju predlagal "predsedniške zakone", ki bi za potrditev potrebovali močnejšo večino. Hkrati se zaveda, da so za to možnosti precej majhne.

Bo še kandidiral?
Letos bodo tudi volitve za predsednika republike. Türk dokončne odločitve še ni sprejel, je pa dejal, da se nobena njegova izjava ne sme razumeti kot odpoved možnosti kandidature.