Za tretjega predsednika države je bil izvoljen 11. novembra lani, ko mu je v drugem krogu predsedniških volitev svoj glas namenilo dobrih 68 odstotkov volivk in volivcev. Ob prisegi, ki je potekala 22. decembra lani, je napovedal, da si bo "prizadeval za konstruktivno, skladno in uravnoteženo sodelovanje z vlado in državnim zborom, za povezovanje in spravo, za notranje ravnotežje in za zbranost, ki ju potrebujemo, da bomo napredovali".

Upa, da bodo njegovi predlogi pripomogli k močnejšim institucijam
Po enem letu svojega mandata je predsednik Türk v pogovoru za TV Slovenija dejal, da je lepo biti predsednik države, saj mu to "daje možnost, da se srečujem z ljudmi na Slovenskem, veliko sem med ljudmi, in vidim, da je med ljudmi veliko energije, veliko dobre volje, več, kot se je po navadi izraža v medijih".

Kot eno pomembnejših dejavnosti je poudaril željo, da bi utrdili kakovost in avtoriteto naših institucij, vključno s pravosodjem. "Jaz sem se v tem letu posebej posvetil ustavnemu sodišču, predlagal ustavne sodnike, predlagal nekatere spremembe ustavnega sodišča in upam, da bodo te iniciative v prihodnje pomagale, da bomo imeli dovolj močne in dovolj dobre institucije, ki jih potrebujemo, da bi napredovali."

"Glede Hrvaške je potreben čas za premislek, saj so besede pogosto izrečene v afektu"
Glede odnosov s Hrvaško je Türk dejal, da "si moramo vzeti čas za premislek, pogosto se nam pogosto dogaja, da so stvari povedane v afektu, v čustvih, v trenutkih, ko pride do nesporazumov, in potem se ne razmišlja dovolj. Verjamem, da je ta trenutek takšen, da si moramo na eni in drugi strani vzeti čas za premislek in videti kaj napraviti, da si bomo zagotovili medsebojno spoštovanje, da ne bo kakšnih enostranskih, nepotrebnih dejanj in da bomo potem našli pot, kako naprej. V tem trenutku je premislek zelo pomemben, to ni odlaganje, samo tista potrebna poglobitev, ki naj zagotovi, da bomo prišli do pametnih izhodišč."

O tem, ali je vprašanje še mogoče rešiti z dvostranskim dogovorom, ali pa bi bilo bolje vprašanje prepustiti tretjemu, je Türk dejal, da nismo dosegli še nobenega resnega končnega formalnega dogovora. "In ko govorimo, da si je treba vzeti čas za razmislek, je treba razmisliti o vsem, kar smo poskusili v zadnjem letu, dveh. In ko bo to končano, se bomo lahko pogovarjali, kako naprej."

"Žbogar je dobro pripravljen na svojo funkcijo"
Zdajšnjemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju predsednik države zaupa in poudarja, "da so mnogi zadnje dni lahko videli, da je zunanji minister Žbogar zelo dobro pripravljen na svojo funkcijo. Ne gre samo zato, da sva nekoč sodelovala, tega je že deset let in več, gre samo zato, da je Žbogar eden izmed naših najbolj izkušenih doplomatov, ki je delal na dvostranskih točkah, pa tudi v multilaterarni diplomaciji. Torej mi imamo človeka, ki lahko dobro vodi."

Na vprašanje, ali bi morala Slovenija v vseh teh letih jasneje predstaviti drugim državam EU-ja in Bruslju sporno vprašanje s Hrvaško, je predsednik Türk odgovoril, da so verjetno bile narejene kakšnega napake, verjetno je bilo kaj opuščenega. "Jaz o tem ne želim soditi, te stvari so za nami. Vedeti pa moramo, da druge evropske države in evropske institucije niso posvečale kakšne velike pozornosti tem vprašanjem. Tako, da je s tem majhnim pretresom, ki je nastal v zadnjih dneh, nastala nova situacija, v kateri bo mogoče stvari resno in pošteno ogledati, in to bo tudi priložnost slovenske diplomacije, da razloži naš pogled."

"Treba je vedeti, kako zadolžena je naša država"
Glede finančne krize in očitkov, da je vlada preveč odlašala z uvedbo ukrepov za zajezitev krize in da so ukrepi premalo odločni, je Danilo Türk dejal "da je že prav, da si je vlada vzela nekaj časa za premislek, preden je prišla s predlogi. Želim pa tudi, da bi vlada čim prej prišla z dobro diagnozo stanja. Imamo nekatere probleme, ki jih nismo opazili v preteklem času, dolgove. Treba je vedeti, kako zadolžena je naša država. Treba je vedeti, kakšne posledice je pustila reforma plačnega sistema v javnem sektorju, kjer so nekateri problemi že vidni, nekateri pa še ne. Treba bo dobro pogledati stanje zdravja naših javnih financ in o vsem tem poročati."

Na vprašanje, ali bodo v času gospodarske krize tudi v uradu predsednika zategnili pas, je predsednik države odgovoril, da se bodo "gotovo vključili v vse ukrepe varčevanja, ki bodo potrebni. Jaz bi rad, da bi proračun doživel potreben rebalans v prihodnjem letu, da bi prišlo do uravnoteženja tam, kjer je to potrebno, in investiranja, kjer je to nujno. Kot sem že javno povedal, predlog o rezidenci ni moj predlog, bil sem pripravljen o njem govoriti, a mislim, da razmere, ki jih imamo danes, ne omogočajo kakršnih koli novih investicij, tako da bi predlagal, da se celo to vprašanje odloži na čas po krizi."

A. M.