Erjavec je s preteklim delom gospodarske diplomacije zadovoljen, še posebej pri sodelovanju z Rusijo. Dodatne krepitve povezav napoveduje tudi v prihodnje, še posebej s Turčijo. Nekoliko nervoze pa je zaradi bližajoče se odločitve arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, a meni, da lahko optimistično pričakujemo stik z odprtim morjem. Podpira tudi kandidaturo nekdanjega predsednika Türka za novega generalnega sekretarja Združenih narodov.

Z ministrom Karlom Erjavcem se je v Odmevih pogovarjal Slavko Bobovnik.

Z verodostojnostjo je začel svoj nagovor premier danes na Brdu. Imamo verodostojno diplomatsko mrežo v tujini?
Slovenska demokracija je verodostojna. Treba je izpolnjevati obveznosti in zaveze, ki smo jih dali mednarodnim organizacijam, in to počnemo. Res pa je, da se kredibilnost meri tudi s tem, da ko nekaj napovemo, to tudi naredimo. Mi velikokrat govorimo, da bomo modernizirali železnico, povečali kapacitete Luke Koper. Letos, ko bom šel v Južno Korejo, na Kitajsko, Japonsko, jih bo zanimalo, kaj je s temi projekti.

Ne izpolnjujemo zavez, niti tistih, po katerih moramo plačevati sredstva mednarodnim organizacijam. Zakaj smo si nakopali ta dolg?
Veste, da se je Slovenija znašla v težki finančni situaciji in da so bile postavljene določene prioritete. Dolg do mednarodnih organizacij obvladujemo in v letu 2016 bomo prišli na čisto pri obveznostih do organizacij.

Koliko smo jim dolžni?
Gre za znesek 18 milijonov in prepričan sem, da bomo leta 2016 na pozitivni ničli.

Poznajo vaši diplomati recimo seznam 22 naložb, s katerimi želimo del denarja iz Junckerjevega paketa?
Upam, da bomo zmogli in uresničili vse te projekte. Če želimo, da bo Slovenija šla naprej, moramo izkoristiti vsako možnost. Junckerjev sklad je gotovo dobra priložnost za uresničitev teh projektov. Ena izmed glavnih težav Slovenije je, da ne vlagamo v t. i. strateško infrastrukturo - omenjal sem že slovenske železnice, potrebna je modernizacija na področju energetike. Namesto v Teš 6 bi bilo bolje vlagati v srednjo Savo, hidroenergijo. Takšne projekte moramo začeti izvajati. Ni težava v denarju, temveč v tem, ali smo doma sposobni sprejeti takšne odločitve in doseči soglasje o tem, kaj so ključni projekti za razvoj Slovenije.

Gospod Erjavec, to bi moral jaz vas spraševati kot člana koalicije. Osnovno vprašanje je bilo, ali lahko naši diplomati verodostojno predstavijo teh 22 projektov, ki naj bi jih sofinancirala Evropa?
Na vsak način. Menim, da smo kredibilni. Vlada ima trden namen, da uresniči vse te projekte. Ne vidim, da bi sicer Slovenija imela dobro prihodnost. S projekti moramo začeti.

Kaj pa je ministrstvo lani naredilo na področju gospodarske diplomacije?
Veliko. Izvoz je naš paradni konj in prepričan sem, da je k temu veliko prispevala tudi gospodarska diplomacija.

Kako konkretno?
V obliki mešanih komisij. Ob koncu decembra sem imel medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje z Rusko federacijo. Dogovorili smo se za 500 milijonov evrov novih poslov, povečali smo blagovno menjavo z 1,2 milijarde na dve milijardi dolarjev v treh letih. Tukaj so konkretni rezultati. Podobno je s Turčijo in drugimi državami. Letos bomo imeli mešano medvladno komisijo s Turkmenistanom, kjer se nam obetajo novi posli. Gospodarska komisija je uspešna pri odpiranju novih trgov.

Grčija je država, na kateri se je Evropa učila reševati krizo. Zdravilo je imelo toliko neželenih stranskih učinkov, da zdaj Siriza, če zmaga seveda na volitvah, pravi, da ga Grki ne bodo več jemali?
Parlamentarne volitve se bodo šele zgodile, počakati je trebe na izid. Cipras ni nikoli govoril, da bo odšel iz Evropske unije, da bi se odpovedal evru, temveč, da se bo trdo pogajal, kako reprogramirati dolgove in doseči ugodnejše obrestne mere pri zadolževanju. Jasno je, da bo Grčija tudi v prihodnje potrebovala dodatne finančne injekcije. Razprava, ki se je odprla, je vezana na predvolilno kampanjo v Grčiji. Bruslju ni v interesu, da zmaga Cipras, zato takšna retorika.

In zadnje nemške izjave so poskus vplivanja na grške volivce ali strah za njihove milijone, ki so še vedno v tej državi?
Bolj vplivanja na volitve. Vemo, da je predsednik socialdemokratov takoj demantiral, da naj bi bilo vseeno, če Grčija odide iz evroobmočja. Tudi po Lizbonski pogodbi to ni tako preprosto. Ko si enkrat v tem območju, ga težko zapustiš.

Tako vlada kot ministrstvo podpirata namero Danila Türka, da postane generalni sekretar Združenih narodov?
Menim, da je prav, da podpremo to kandidaturo. Vzhodnoevropska skupina je na vrsti, da izbere generalnega sekretarja, saj ga še nikoli ni imela. Danilo Türk ima izkušnje in če bi s kandidaturo uspeli, bi bil to lep rezultat tudi slovenske zunanje politike.

Se lahko ponovi komisarska zgodba?
Ne, menim, da ne. Res pa je, da doma nikoli ni enotnosti, ko gre za kandidature ali projekte, ki so dobri za Slovenijo.

Koliko bi nas lahko stala ta podpora kandidaturi?
Za zdaj nas ni še nič stala, saj podporo izvajamo prek diplomatske konzularne mreže. Zadnje leto pred volitvami pa bi bilo treba nameniti določena sredstva, da bi ta kandidatura tudi uspela. A o tem bo odločala vlada.

Letos naj bi arbitri odločili o izhodu Slovenije na odprto morje. Vas je strah odločitve?
Me skrbi, ampak sem optimist. Tudi na zagovoru v Haagu sem povedal, da bo Slovenija razumela, da je arbitražno sodišče opravilo svoj mandat, če bo določilo stik z odprtim morjem, ker to določa tudi sporazum. Če ste spremljali kampanjo pred volitvami predsednika Hrvaške, ste slišali, da je Ivo Josipović dejal, da je bil proti arbitražnemu sporazumu ravno zaradi tega, ker je določen, da mora sodišče določiti stik z odprtim morjem. Sem pa zaskrbljen, ker sodišče lahko vedno odloči tako ali drugače. A bodimo optimisti.

Imate realne podlage za optimizem?
Odvetniki mi pravijo, da bo rešitev glede stika z odprtim morjem pozitivna. Verjamem jim. Če je človek skrben, ga pa more malo tudi skrbeti.