Zunanji minister Karl Erjavec je na srečanju z novinarji razložil, da je optimist glede razmejitve morske meje s Hrvaško. Postopek dokazovanja pred arbitražnim sodiščem je v glavnem končan in sodišče naj bi odločitev glede slovensko-hrvaške meje po njegovih besedah sporočilo sredi leta 2015.

Erjavec je pojasnil, da bodo odnosi z Rusijo v prihajajočem letu izziv ne le za slovensko, temveč za celotno evropsko zunanjo politiko. Rusija ostaja strateški partner, Erjavec pa je že za prihodnji teden napovedal zasedanje mešane medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje.

Omenjeni sestanek po Erjavčevem pojasnilu ni v nasprotju z evropskimi sankcijami proti Moskvi in pomembno je, da se komunikacija nadaljuje in da se ohrani raven blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo.

Ob tem je izpostavil še nujnost tujih vlaganj v Sloveniji na področju infrastrukture. Kot je opozoril, geostrateška lega brez modernizacije infrastrukture ne bo več slovenska prednost. Zato meni, da bi morala vlada oblikovati strategijo za tuja vlaganja na tem področju. Sam se pri tem zavzema za razpršene investicije.

Zunanji minister je prepričan, da bo Slovenija "slej kot prej" priznala Palestino, a ker je del Unije, se mu zdi bolje, da deluje v skupini več držav in da ne "solira". Pravo vprašanje je po njegovih besedah, kdaj bo napočil pravi trenutek za priznanje Palestine, da bo to kar najbolj koristno.

Več pozornosti zahodnemu Balkanu
Slovenska zunanja politika namerava v prihodnosti precej pozornosti nameniti Zahodnemu Balkanu, pri čemer je minister posebej izpostavil BiH. Pričakuje, da se bo nova visoka zunanja predstavnica EU Federica Mogherini bolj angažirala glede te države.

Erjavec tudi meni, da bi bilo nujno v BiH spremeniti ustavo, in sicer "v smislu formiranja učinkovitih institucij", da bi zagotovili normalno delovanje države in njeno nadaljnje približevanje evroatlantskim integracijam.

V zvezi s sodbo strasbourškega sodišča glede varčevalcev iz BiH pa je povedal, da jo bo Slovenija, čeprav se z njo ne strinja, spoštovala, ob tem pa izpostavil, da je to vprašanje povsem ločeno od vprašanja prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Pet stebrov proti IS-ju
Slovenija v koaliciji proti Islamski državi (IS), ameriška uvrstitev Ljubljane na seznam brez njene vednosti je oktobra povzročila kar nekaj vznemirjenja), je dejal, da IS ni grožnja le za regijo, temveč širše, Slovenija pa sodeluje v štirih od petih stebrov strategije za boj proti IS oziroma ne sodeluje le v prvem, to je v vojaških operacijah.

V letu 2015 se bo prišlo tudi precej zamenjav na veleposlaniških položajih. Minister je povedal, da je končan razpis za 17 veleposlaniških mest, prijav pa je veliko - v povprečju pet za eno mesto.