Izjave Millerja je potrdil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da je Rusija prisiljena zaustaviti gradnjo plinovoda Južni tok zaradi nasprotovanja Evropske unije in plin preusmeriti k drugim porabnikom.

"Če Evropa noče nadaljevati, se bo končalo," je glede plinovoda, ki naj bi potekal prek Balkana do evropskih uporabnikov in zaobšel Ukrajino, med obiskom v Turčiji dejal Putin, ki je prepričan, da je stališče Evropske komisije kontraproduktivno in škodi evropskim gospodarskim interesom.

Evropska komisija zatrjuje, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU-ja oziroma tretjim energetskim svežnjem, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na ozemlju njenih članic.

Bruselj je že pred letom dni od šesterice članic EU-ja, ki so z Rusijo podpisale sporazum o gradnji Južnega toka, med njimi tudi od Slovenije, zahteval preoblikovanje dvostranskih dogovorov, saj naj ne bi bili skladni z evropskimi zakoni.

Putin je omenil Bolgarijo, ki je pod pritiski Bruslja ustavila gradnjo Južnega toka. Po njegovem mnenju bi morala Sofija zahtevati odškodnino od EU-ja. "Če je Bolgariji odvzeta pravica, da se obnaša kot suverena država, naj zahteva denar od izgubljenega dobička od Evropske komisije," je dejal.

"A ne razumete, da je za nas nesmiselno, da vložimo več sto milijonov dolarjev v plinovod, ki bi ga speljali čez Črno morje, nato pa se zaustavili pri obali Bolgarije," je še povedal ruski predsednik.

Glavna trasa 2.600 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok je bila predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji naj bi se po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.

Projekt naj bi bil vreden več kot od 20 do 30 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov. Prek Južnega toka bi Gazprom letno oskrbel Evropo s 63 milijardami kubičnih metrov plina.

Črnomorski plinovod bo nadomestil Južni tok
"Osredotočili se bomo na druge trge in Evropa ne bo prejela teh količin, vsaj ne iz Rusije. To je določitev naših evropskih prijateljev," je dejal Putin.

Putin je dejal, da bi bila lahko Rusija morebiti pripravljena zgraditi vozlišče na turško-grški meji in s plinom oskrbovati Evropo kot nadomestek za Južni tok.

O tem projektu je spregovoril tudi Miller, ki je dejal, da bodo zgradili obsežen plinovod, ki bo potekal od Rusije pod Črnim morjem do Turčije in se končal pri meji z Grčijo, s čimer si bo Rusija zagotovila dostop do južnoevropskega trga.

Turčija je za Nemčijo drugi največji kupec ruskega plina v Evropi. Lani je prek plinovoda Modri tok v Turčijo iz Rusije priteklo 13,7 milijarde kubičnih metrov plina.

"Nismo pripravljeni samo razširiti Modrega toka, ampak zgraditi še en plinovod, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe turškega gospodarstva in če se bo izkazalo za upravičeno, bomo zgradili dodatno vozlišče za južnoevropske porabnike na turškem ozemlju ob meji z Grčijo," je dejal Putin.