Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so na novinarski konferenci spregovorili o perečih vprašanjih s področja izobraževanja. Na ministrstvu so po besedah ministra Žige Turka prepričani, da tudi z osnutkom pravilnika o šolskem koledarju niso posegli v standarde in normative v šolstvu, zato je skrb staršev odveč. Pravilnik bo pripravljen konec tedna.

Ministrstvo proti uravnilovki
Turk je v zvezi s plačami ravnateljev, s katerimi se je seznanila vlada in jih tudi javno objavila, poudaril, da to "ni nikakršen napad na ravnatelje". Vlada ni sprejela nobenih sklepov, je dejal Turk. Prepričan je, da je treba zaposlene dobro plačevati, še posebej tiste, ki dobro delajo.

Ob tem dodaja, da se dostikrat, predvsem v dialogu s sindikati, pojavlja ideja o nekakšni uravnilovki. "Smo proti temu, saj se zavedamo, da so tisti, ki v šolstvu dobro in veliko delajo, preslabo plačani, a so tudi taki, ki so za to, kar naredijo, predobro plačani," pravi Turk.

S polemiko o "prisilnem" upokojevanju tistih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, se po Turkovih besedah poskuša prikazati omenjeni ukrep kot "poseben udar" ministrstva oz. vlade na znanost in visoko šolstvo. Po ministrovem mnenju gre za popolnoma horizontalen ukrep v varčevalnem zakonu, ki velja za vse javne uslužbence.

"V ničemer nismo posegli v standarde in normative"
O pravilniku o šolskih počitnicah, ki je posegel v ureditev podaljšanega bivanja in s tem razburil predvsem šolski sindikat, pa je minister za izobraževanje izjavil, da se ne želi o tem pogovarjati s tistimi, ki za to nimajo nobene pravne osnove.

"V ničemer nismo posegli v standarde in normative, kot se nam to poskuša podtakniti," pravi Turk. "Naj povedo, kateri člen in alinejo smo kršili, sicer pa pričakujem, da nas bodo pustili delati tisto, za kar smo zadolženi," je bil jasen.

Pravilnik namreč določa, da podaljšano bivanje in dopolnilne dejavnosti ne smejo potekati istočasno, je pojasnil minister. S tem želijo po njegovih besedah doseči, da država ne bo plačevala dveh učiteljev za delo z istimi učenci ob istem času popoldne, ampak da šole to ustrezno organizirajo. Pravilnik pa ne določa, da je treba šole zapreti ob 15.45, in ne pomeni, da bodo otroci po tem času brez varstva. Skrb staršev v zvezi s tem je popolnoma nepotrebna, zagotavlja minister.

Sredstva za olimpijce se ne zmanjšujejo
Minister se je dotaknil tudi omejevanja sklepanja avtorskih pogodb. Kot je pojasnil, je bil namen tega ukrepa omejiti sklepanje "bogatih" svetovalnih pogodb v državni upravi. Težava je po njegovem mnenju rešena z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki v nekaterih primerih še vedno nalaga odobravanje sklepanja pogodb ministrstvu. Minister je obljubil, da bodo o sklepanju pogodb hitro odločali.

Kar zadeva varčevanje v športu, pa je minister zagotovil, da se sredstva za pripravo športnikov na olimpijske igre v Londonu ne zmanjšujejo.

Šink: S prvim septembrom nihče ne bo šel v šolo na drugo lokacijo
Državna sekretarka Mojca Škrinjar je opozorila, da na ministrstvu še proučujejo, kako pravilnik o šolskem koledarju, ki krajša podaljšano bivanje, narediti čim bolj prilagodljiv, vsekakor pa bo otrokom zagotovljeno tisto število ur, ko bodo morali biti v šoli. V osnovni šoli se interesne dejavnosti financirajo iz proračuna, in teh ur po zagotovilu Škrinjarjeve ne bodo skrčili.

V. d. direktorja direktorata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih Jurij Šink pa je predstavil prednosti načrtovanega združevanja in preoblikovanja srednjih šol. Glavni razlog za to potezo je upadanje števila rojstev, je dejal. Merila pri združevanju srednjih šol so po njegovih besedah različna, saj ne gre samo za velikost šole.

Seveda so najprej na vrsti majhne šole z deficitarnimi programi, pa šole s skupnimi ali celo istimi programi, ki so lokacijsko blizu, pravi Šink. Kot je še zagotovil, noben dijak s 1. septembrom v šolo ne bo šel na drugo lokacijo.