Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je namreč aprila na spletni strani objavilo Predlog Uredbe o spremembah in o dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki se nanaša na spremembo kriterijev za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje (od vseh samozaposlenih v kulturi, vpisanih v razvid, je danes 63 odstotkov teh, ki jim je priznana tudi pravica do plačanih prispevkov za socialno zavarovanje). Na predlog so se odzvala tudi strokovna in stanovska društva, ki so v predlogu sprememb prepoznala nejasne in tudi paradoksalne kriterije, ki pod vprašaj postavljajo sam namen statusa in priznane pravice do plačila prispevkov - nova Uredba naj bi namreč kriterije tako zaostrila, da bi pravica do plačila pripadla le vrhunskim ustvarjalcem, ki pa večinoma z zaslužkom presegajo cenzus za plačilo prispevkov, mladi ustvarjalci pa kriterijev ne bi dosegli.
Nejasni razlogi za hitenje s spremembami in premalo dialoga s stroko
Ob tem predlogu so se med seboj povezala tudi društva ustvarjalcev z različnih področij in MIZKŠ-u predstavila svoje poglede na dveh majskih sejah, kljub opozorilu, da bi bilo treba opraviti analizo ekonomskega in socialnega položaja samozaposlenih v kulturi, pa MIZKŠ s postopkom sprejemanja sprememb nerazumljivo hiti in zanemarja številne predloge projektne skupine za samozaposlene ter že opravljene analize. Po grobem izračunu Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, bo ob upoštevanju predlaganih sprememb s seznama upravičenih do plačila prispevkov za socialno zavarovanje odpadlo kar 40 odstotkov samozaposlenih v kulturi. Opozorili so, da gre za sistemsko težavo, ki ga je treba reševati v kontekstu reorganizacije javnih zavodov in v dialogu s stroko, MIZKŠ pa s spremembami hiti - kot pravijo pri tem ne gre za varčevalne ukrepe, ampak so spremembe potrebne zato, ker so kriteriji že dolgo definirani nejasno in ohlapno.
Ministrstvo je konkretne predloge na posamezne kriterije zbiralo do 1. junija, na podlagi prejetih predlogov popravljeno Uredbo pa naj bi objavili, a za zdaj so samozaposleni v kulturi "na čakanju" - kakšna Uredba bo obveljala, ne vedo, dialog z MIZKŠ-jem pa kot kaže, ne bo več mogoč, je povedala Tamara Bračič Vidmar, članica projektne skupine za obravnavo vprašanj, povezanih s statusom samozaposlenih v kulturi (projektna skupina združuje predstavnike društev in je ustanovljena z namenom dialoga z MIZKŠ-jem kot strokovno in posvetovalno telo ministrstva v zadevah s področja samozaposlenih v kulturi).
Načrtna degradacija kulture
Samozaposlenim v kulturi se v podpori pridružuje tudi poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič, ki je v izjavi za javnost zapisala, da je takšen ukrep nepremišljen, v ozadju pa se "odseva želja po načrten degradiranju kulture kot kritičnega ogledala družbe". Vloga ministrstva s takšnimi ukrepi "postaja negativ tega, kar bi pravzaprav morala biti: omogočati stabilno okolje za razvoj slovenske kulture, vzpodbujati kulturo kot gonilno silo narodove identitete in zaščititi status kulturnikov". "Kulturo postavlja "na raven konkuriranja in trženja" in to ravno v času, ko se interes za kulturne vsebine zaradi slabšega ekonomskega stanja zmanjšuje, velik del kulture pa zgolj od lastnih prihodkov na tako majhnem trgu nikakor ne bi mogel preživeti.
Kriteriji komisije, narejeni po meri ekonomskih interesov, samozaposlene v kulturi potiskajo v boj za preživetje in v podrejen položaj, kar bo še posebej boleče za ženske, poudarja Andreja Črnak Meglič. "Delavke in delavci v kulturi bodo prisiljeni vstopati na trg prekarnega dela in povratek v 'kulturne vode' bo postal praktično nemogoč. Si Slovenija tovrsten izbris jedra kreativnosti lahko privošči?"
Kulturna dejavnost v stalnem boju za preživetje
In če je v času agit prop kulture kulturo usmerjal ideološki in propagandni aparat, jo danes poskuša usmerjati supervarčevalni vladni stroj, ki kulturo skuša pretvoriti tako, da bo postala "pokorna in služeča njihovim birokratsko postavljenim kriterijem". Kulturna dejavnost v Sloveniji je morala skozi mnogo vojn, a se ji je vedno uspelo iztrgati iz okov različnih represij in kalupov.
V tokratni preizkušnji, pred katero so se znašli samostojni kulturni delavci, se Andreja Črnak Meglič pridružuje samozaposlenim v kulturi in drugim ustvarjalcem, ki apelirajo na pristojno ministrstvo za ureditev pogojev dela na področju kulture in umetnosti, da "ustavi hitenje pri uvajanju sprememb v Uredbi o samozaposlenih v kulturi ter da spremembe pripravi na podlagi strokovnih analiz in v sodelovanju z zainteresirano javnostjo", saj bo le tako "lahko celovito uredilo podporo samozaposlenim v kulturi na način, ki bo samozaposlenim omogočal neodvisno in stabilno ustvarjanje in zagotovilo ustrezne pogoje za razvoj slovenskega kulturnega prostora in svobodne misli".
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v odgovoru na poslansko vprašanje Črnak Megličeve na to temo v DZ pojasnil, da z omenjeno uredbo stvari v kulturi izboljšujejo, ne slabšajo. Spremembo uredbe narekuje zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pripravljena pa je bila na podlagi predlogov in razprave s strokovno javnostjo, pri čemer so bile mnoge pripombe tudi upoštevane, je povedal.