Premierka Alenka Bratušek je ob poslanskem vprašanju Andreja Šircelja (SDS) poudarila, da je Evropska komisija ugotovila, da je proračun v skladu z njenim programom in da smo "prvič po dolgih letih med petimi najboljšimi državami". Bolje sta se odrezali le Nemčija in Estonija, Slovenija pa je v družbi Nizozemske in Francije, je izpostavila. "Absolutno se je zgodil preobrat, gremo v pravo smer," je dodala.

Spomnila je, da se je med vlado Janeza Janše zgodil precejšen padec gospodarske dejavnosti, zdaj pa je ta padec manjši. Še pred letom se je gospodarstvo krčilo po več kot triodstotni stopnji, v prvem četrtletju pod njenim vodstvom pa je bil padec 1,7-odstoten. Priznala je, da politika zadolževanja te vlade ni bistveno drugačna od Janševe, da pa je prav Janševa ekipa izvedla najdražjo zadolžitev do zdaj, ko je privolila v 5,5-odstotno obrestno mero, njena vlada pa se je pretekli teden zadolžila s triletnimi obveznicami po obrestni meri 4,84 odstotka.

Vlada je veliko naredila tudi na odhodkovni strani, je navajala, vendar so tu omejitve. Omenila je dogovor s sindikati javnega sektorja, s katerim bo lahko država na letni ravni privarčevala nekaj manj kot 200 milijonov evrov, in ukrepe na področju sociale, s katerimi so v zadnjih dveh letih prav tako prihranili 200 milijonov evrov. Mogoče si Šircelj želi drugačne države, države, ki ni socialna in uspešna, vendar vlada Alenke Bratušek take države ne bo pripeljala, je še dodala.

"Polaganje gotovine prek oseb xy je nesprejemljivo"
Na prihodkovni strani je medtem izpostavila ukrepe za boj zoper sivo ekonomijo, med drugim preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, okrepitev inšpekcije, preprečevanje črne gradnje ter obdavčitev davčnega razkoraka. Pranje denarja in "polaganje gotovine na svoje račune prek oseb xy", se zdi Bratuškovi nesprejemljivo, zato se je zavezala, da se bodo temu uprli in da bodo "ljudem pokazali, da je Slovenija pravična".

"Povprečna družina bo plačala tri evre več na mesec"
Na vprašanje poslanca in predsednika SLS-a Franca Bogoviča, kakšne bodo posledice nepremičninskega davka, je Bratuškova odgovorila, da se je sestala tako s predstavniki obrtnikov, kmetov kot industrije. Zavrnila je Bogovičeve očitke, da se ne odziva na gospodarstvo.

Poudarila je, da je nepremičninski davek običajen v Evropi, saj ga nimata le Malta in Hrvaška, naša stopnja obdavčitve pa je povprečna. Ocenila je, da je davek pravičen, saj "kdor ima več premoženja, bo plačal več". Bogoviča je obtožila, da ga skrbi bolj za župane kot za ljudi.

Tisti štirje traktorji, ki so protestno krožili okoli parlamenta, so stali do 200.000 evrov vsak in razlagati, da kmetje ne bodo mogli plačati nepremičninskega davka, je nekorektno, je odvrnila prvaku SLS-a. Povprečna slovenska družina bo namreč plačala 3 evre več na mesec.
Beg možganov in delovnih mest
Poslanka in predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je od premierke želela konkretne podatke iz vladnih načrtov za razbremenitev gospodarstva in posledično ustavitev rasti brezposelnosti med mladimi ter zajezitev bega možganov.
Bratuškova je Novakovo spomnila, da je bila nedavno sama ministrica in da je imela sama čas, da bi za mlade kaj naredila. Aktualni vladi je le v sedmih mesecih uspelo ustaviti rast brezposelnosti med mladimi in pripravila je številne programe zanje, je izpostavila. Letos se je kljub recesiji zaposlilo dobrih 13 odstotkov mladih do 29 let več kot lani ter 20 odstotkov iskalcev prve zaposlitve več kot lani.

Država bo po njenih besedah v naslednjih dveh letih za programe za mlade namenila okoli 160 milijonov evrov. Med drugim namerava v naslednjem letu za šest odstotkov povišati sredstva za programe aktivne politike zaposlovanja.

Učinki pokojninske reforme so manjši
Sicer pa je predsednica vlade ob odgovoru na vprašanje poslanke DeSUS-a Marjane Kotnik Poropat napovedala, da bo vlada verjetno že prihodnje leto pripravila novo belo knjigo o reformi pokojninskega sistema. Finančni učinki zadnje pokojninske reforme so bistveno manjši, kot se je to predstavljalo ob sprejemanju reforme v DZ-ju. "To pomeni, da bomo morali vsi skupaj kmalu zagristi v to jabolko in poiskati nove rešitve."

Glede demografskega rezervnega sklada, ki ga mora država ustanoviti do začetka leta 2015, z njim pa naj bi financirala primanjkljaj v pokojninski blagajni, pa naj bi trenutno primerjali prakse in iskali vire financiranja. To je težko, ker gospodarstva najbrž trenutno res ne gre dodatno obremenjevati, če pa se kje drugje zmanjša prispevek in se nameni demografskemu skladu, dobimo primanjkljaj v drugi blagajni, je premierka pojasnjevala zaplet.

Na vrstnem redu tudi interpelacija
Redno novembrsko plenarno zasedanje DZ-ja bo trajalo do 27. novembra. Med najodmevnejšimi točkami obsežnega dnevnega reda bodo interpelacija zoper ministra za finance Uroša Čuferja, zakon o odškodninah za izbrisane, spremembe socialne reforme in zakon za poračun plačnih nesorazmerij.

Še pred določitvijo dnevnega reda bodo poslanci na zahtevo SDS-a glasovali o odločitvi kolegija predsednika DZ-ja, da bo obravnava novele zakona o vinu potekala po skrajšanem postopku.