"Plačilo 30-minutnega odmora mora ostati. Delodajalci so že izračunali, da bi z ukinitvijo prihranili 800 milijonov evrov, kar pomeni, da delavce in delavke jemljejo kot čisti strošek. Nadaljevanje je logično – delavci bi namesto 40 plačanih ur delali 37,5 ure. S tem bi se jim znižala plača. Tega ne bomo dovolili," je napovedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Minister za delo Andrej Vizjak je sicer ob predstavitvi predloga trga dela koalicijskim partnerjem dejal, da bi odmor ostal, ali bo plačan ali ne, pa naj bi bila stvar pogajanj med sindikati in delodajalci v sklopu kolektivnih pogodb. Toda v ZSSS-ju poudarjajo, da bi ukinitev plačanega odmora za malico povečal revščino na račun izbrancev. "Veste, kaj pomeni 50 evrov delavcu, ki dobi na račun neto 600 evrov? Celo premoženje," je poudaril izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko. V praksi po njegovih besedah tako odmora ne bo več. Ljudje bodo raje delali pol ure dlje, da si bodo izboljšali plačo. Ukinitev plačanega odmora zato zanje pomeni neposreden napad na plače.

Primerjava s tujino se jim ne zdi korektna
Čeprav v tujini sicer po navadi malice res nimajo plačane, pa se Zorku primerjava s tujino ne zdi korektna. "Tam ljudje v povprečju dobivajo 1.500 neto plače. V tujini je tudi nekaj normalnega, da delodajalec izplača 13., ponekod tudi 14. plačo. Pri nas pa vedno več delavcev ne dobi niti 12 plač na leto," je dodal.

Brez dodatka na delovno dobo nižje plače
Prav tako ne bodo privolili v odpravo dodatka za delovno dobo. "Mnogi bi s tem pri plači izgubili tudi do 15 odstotkov denarja," je prepričan Semolič. In to je po njegovih besedah točka, "kjer morajo nosilci teh idej razumeti, da bomo odgovorili z vsemi sredstvi, da se to ne zgodi."

Kot sporni predlog je izpostavil še določbe o začasnem delu. Te po njegovem mnenju znova uvajajo malo delo, ki so ga pred dobrim letom skupaj s Študentsko organizacijo uspešno zavrnili na referendumu. "To je odmik od floskul, da je treba okrepiti zaposlovanje za nedoločen čas. Delodajalci bodo raje zaposlili dva človeka na malem delu kot enega za redni delovni čas," pravi. V predlogu reforme je namreč omenjena možnost občasnega in začasnega dela. Opravljali bi ga lahko vsi - zaposleni, nezaposleni, upokojenci. Zaslužek bi bil omejen, in sicer na največ 200 evrov mesečno.

Zavedajo se, da so spremembe potrebne
V zvezi sindikatov ob tem poudarjajo, da se zavedajo nujnosti nekaterih sprememb. A končni rezultat sprememb ne sme biti nižje delavske pravice na eni strani in večji dobički na drugi strani, ob tem pa nič novih delovnih mest.

Podpirajo večjo prožnost zaposlovanja, ki bi omogočila lažje prilagajanje delodajalcev pri šrtevilu delavcev v časih, ko je dela manj. Takrat bi po njihvovem mnenju morala takrat vstopiti država prek zavoda za zaposlovanje in za nekaj mesecev dajati nadomestilo, dokler ne bo dela več. Ob tem pa bi bilo treba urediti še področje agencijskih delavcev s kolektivno pogodbo.