Vlada je na tokratni seji obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu, ki naj bi med drugim prinesel subvencije za stroške elektrike za leto 2023. Minister za gospodarski razvoj Matjaž Han je pojasnil, da so se dogovorili, da bodo zakon po obravnavi na vladi jutri predstavili socialnim partnerjem, nato pa ga predstavili še v DZ-ju in ga v ponedeljek sprejeli na vladni dopisni seji. Potrjen naj bi bil na redni decembrski seji, veljati pa bi začel 1. 1. 2023.

Po vladni oceni bo ukrep pomoči stal 1,2 milijarde evrov, kar imamo v rezervi v proračunu, je dejal minister in ponazoril, da bo 850 milijonov evrov namenjenih gospodarstvu, 100 milijonov evrov za ohranjanje delovnih mest in 200 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti podjetij. Zakon namreč uvaja tudi subvencioniranje skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

"Z zakonom bi vzpostavili konkurenčne cene energentov, kot jih imajo podjetja po Evropi, in omogočili čim stabilnejše okolje za naše gospodarstvo," je pojasnil Han. Vlada je že z uredbo določila, da mora dobavitelj pri drobnoprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in navzgor omejila strošek dobavitelja.

Sorodna novica GZS nezadovoljen z zakonom o pomoči gospodarstvu

Novi zakon pa bo zagotovil subvencijo za strošek elektrike za leto 2023. Pri določitvi upravičenih stroškov se bo upoštevala razlika med ceno, ki so jo podjetja za elektriko plačevala v letu 2021, in ceno, ki jo bodo za leto 2023, spodbujano pa bo tudi zmanjšanje porabe.

Subvencija bo v maksimalni višini izplačana v primerih, ko bodo podjetja porabo glede na leto 2021 zmanjšala za vsaj 30 odstotkov. Če jo bodo za manj ali če bo poraba ostala enaka, bo subvencija ustrezno nižja. Znašala bo do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se bo lahko ta delež pri energetsko intenzivnih in posebej izpostavljenih energetsko intenzivnih podjetjih zvišal na 65 in 80 odstotkov.

V primerjavi z letošnjimi ukrepi za blaženje posledic energetske krize nameravajo prihodnje leto povečati najvišje dovoljene stopnje pomoči, omiliti vstopni pogoj, spremeniti pogoj za energetsko intenzivna podjetja ter poenostaviti izvajanje, da ne bo nepotrebne birokracije, je opisal Han.

Do pomoči bodo upravičeni vsi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, niso pa upravičeni mali poslovni odjemalci, ki imajo že regulirano ceno, teh je okoli 100.000, ter podjetja, ki se ukvarjajo s financami in zavarovalništvom. Po zakonu bi država upravičencem subvencionirala od 40 do 80 odstotkov stroškov, če so jim cene energije zrasle vsaj za 1,5-kratnik povprečja cen v letu 2021. Najvišja dovoljena pomoč je do dva milijona evrov za upravičenja pri enostavni pomoči in do 150 milijonov evrov pri morebitni posebni pomoč za podjetja v posebnih pogojih

Han je ocenil, da gremo proti koncu zahtevnega obdobja iskanja rešitev za gospodarstvo. Letos ima namreč elektriko po ugodnih cenah zakupljeno 70 odstotkov podjetij in ima težave zaradi visokih cen približno 30 odstotkov, prihodnje leto pa bo slika obrnjena in je zato za gospodarstvo treba najti rešitve. Te so oblikovali skupaj z gospodarskimi združenji, zato se nadeja, da bodo prihodnje leto pomagale gospodarstvu pri blaženju energetske krize. Obljubil je, da v "drobnem tisku zakona ni nobenih pasti za gospodarstvo".

"Z ukrepi bi radi vzpostavili konkurenčne cene energentov in takšne cene, ki jih imajo podobna podjetja v Evropi, in omogočili čim bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje," je povedal. Dodal je, da država ne bo mogla pomagati v obsegu, ki si ga gospodarstvo želi. "A mislim, da je s tem predlogom zakonom narejena dobra osnova za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva," je dejal. Ob tem je zagotovil, da bo elektrike in plina v prihodnjem letu dovolj za vse.

Han je povedal, da mora zakon potrditi evropska komisija, vendar tu ne vidi težav. Do pomoči bodo upravičeni vsi, ki upravljajo gospodarsko dejavnost, razen malih poslovnih odjemalcev, za katere že veljajo regulirane cene, teh podjetij je 100.000 ter finančnega in zavarovalniškega sektorja.

Interventni zakon za posredovanje ob visokih cenah energije

Vlada je obravnavala tudi predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Skladno z dogovorom na evropski ravni je predvideno zmanjšanje porabe elektrike v konicah za vsaj pet odstotkov, kar bi spodbujali z nižjo omrežnino. Med drugim so predvidene subvencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) ter možnost regulacije cene toplote iz daljinskega ogrevanja in subvencij za nakup lesnih peletov.

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je dejal, da naj bi zakon omogočil lažje ukrepanje ob morebitni zaostritvi razmer med zimo oziroma prihodnje leto. Hkrati pa implementira uredbe, ki so jih evropski ministri, pristojni za energijo, sprejeli konec septembra.

Poskus zmanjševanja porabe elektrike

Tako so skladno z evropsko uredbo predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa.

Za spodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine. Upravičenci – to bodo lahko porabniki s priključno močjo nad 43 kW – bodo tisti, ki bodo v obdobjih kritične obremenitve omrežja porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, to zmanjšano porabo pa prenesli v obdobja z zmanjšano tarifno postavko MT. Priznala bi se jim kompenzacija pri plačilu omrežnine v obdobjih s tarifno postavko MT, in sicer za delež zmanjšane neto porabe v obdobjih kritične obremenitve omrežja, kaže zakonski predlog, danes objavljen na spletni strani eUprave.

Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije (OVE), evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud močno omilil, je dejal minister. Predvidena so nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov. Pomoč bo dodeljeval center za podpore.

Zakon bo vladi omogočil, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem toplote naloži obveznost, da za največ šest mesecev oblikujejo tarifne postavke tako, da ne bo presežena določna tarifna postavka za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev.

Zakon bo glede na osnutek dal tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Subvencioniran naj bi bil nakup do treh ton peletov na upravičenca. Upravičenci bodo tisti, ki bodo nakup peletov dokazali z veljavnim računom, izdanim v obdobju od 1. septembra 2022 do 1. marca 2023 na območju Slovenije. Znesek subvencije na upravičenca bo določen kot zmnožek razlike med z računom izkazano ceno lesnih peletov brez DDV-ja (lahko bo znašala do 450 evrov na tono) in povprečno referenčno ceno peletov za leto 2021 brez DDV-ja, povečano za 25 odstotkov. Referenčno ceno lesnih peletov za leto 2021 bo podal Gozdarski inštitut RS.

Zakon bo proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote ter električne energije z visokim izkoristkom, dal možnost, da namesto obratovalne podpore kot podporo izberejo zagotovljen odkup, s čimer se lahko po ministrovih besedah izognejo težavam zaradi volatilnosti trga.

Zakon bo po predlogu določal, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bo med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina, je navedel minister.

Izjema naj bi bili glede na osnutek tudi proizvajalci, katerih lastna cena presega to določeno ceno. Prav tako omejitev tržnih prihodkov ne bi veljala za elektriko, proizvedeno v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kW.

Skladno z evropsko uredbo bo tudi določeno, da morajo gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina, v letih 2022 in 2023 plačevati solidarnostni prispevek. Ta bo glede na osnutek določen kot razlika med dobičkom družbe, doseženim v posameznem letu (torej v 2022 in 2023), in povprečnim dobičkom družbe v obdobju od leta 2018 do leta 2021, zvišanim za 20 odstotkov.

Zakon bo predvidoma tudi določil, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa preostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.

Minister je napovedal tudi sprejem uredb za opredelitev morebitnega povračila škode dobaviteljem elektrike in plina zaradi regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene odjemalce.

Odprava neskladnosti zakona o javnem naročanju

Na dnevnem redu vlade je bil med drugim predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki na podlagi odločitve ustavnega sodišča odpravlja neskladnost dveh členov, ki se nanašata na kršitve v povezavi z delovnim časom in počitkom. Predlog vsebuje dopolnitve za povečanje preglednosti in konkurenčnosti v teh postopkih.