Cerarja znano stališče SD-ja, ki je prepričan, da bi morala o prodaji tako pomembne naložbe, kot je Telekom, odločati vlada, sicer nekoliko preseneča, "kajti oni so bili v prejšnji vladi tisti, ki so seveda podprli tako na vladni kot na parlamentarni ravni ravno sklep, na podlagi katerega je tudi določena privatizacija Telekoma". "Torej, zdaj na neki način s to zadržanostjo izražajo neki dvom o tem procesu, ki so ga pravzaprav sami podprli tudi na ta način, da so vedeli, kdo je za to odločanje pristojen," je dejal.

Odločati morajo pristojni
Če bi v to zdaj želela posegati vlada, bi posegla v proces, ki poteka v okviru z zakonom ustanovljenega organa, je še izpostavil in dodal, da je prepričan, da bo holding v svoji razpravi našel prostor za vse pomisleke, ki so se v povezavi s prodajo v tem času pojavili.

Spopad z dejanskim stanjem
Cerar je govoril tudi o zapletih z nadzorniki SDH-ja, saj po propadlem prvem razpisu v nadzornem svetu še vedno sedijo ljudje, ki so bili tja postavljeni še v času prejšnjih vlad.
"Tu smo v nekem časovnem zamiku," priznava Cerar, ki je nato pojasnil, da je tako deloma tudi zaradi položaja, ki je nastal po propadlem prvem razpisu. "Takrat je bil zaradi nekih nedoslednosti že na strani strokovne komisije celoten postopek do neke mere kompromitiran in smo se na vladi odločili, da razpis za člane nadzornega sveta raje ponovimo, da ne bo kakšne sence dvoma o tem. Gre za 11 milijard - približno - državnega premoženja in res ne želimo, da bi padel kakšen dvom na prihodnje člane nadzornega sveta," je dejal.

Cerar je nato še poudaril, da se je vlada ne le v primeru SDH-ja, ampak tudi DUTB-ja znašla v položaju, ko se mora "ukvarjati z nekim zatečenim stanjem, v katerem je zelo veliko nekih ostankov preteklih let, ki niso zelo enostavni za razrešitev".

Rating pada ob nepriljubljenih, a potrebnih odločitvah
Cerar je ob letu dni delovanja stranke SMC govoril tudi o padcu podpore vladi. Po njegovem mnenju se s tem spoprijema vsaka vlada, saj je treba v letu ali dveh velikokrat sprejeti tudi nepriljubljene rešitve, ki rating vlade zmanjšujejo. Kot prvo nalogo vlade je izpostavil izhod iz krize, ki je zahtevna naloga, saj je kriza produkt starih napak, ravnanja lobističnih struktur in oklepanja starih praks. Te tudi v obliki administrativnih ovir po njegovem mnenju preprečujejo izboljšave in "dušijo". Kot tipična primera je izpostavil zdravstvo in javno upravo, kjer je premalo sodelovanja in leva roka pogosto ne ve, kaj dela desna.

V komentarju odvzema in vrnitve delnic hotelov Savi je dejal, da je tudi DUTB avtonomen organ, ki odloča samostojno.

Prevzem odgovornosti za nastalo
V komentarju poziva ministrice za zdravje k odstopu vodstva UKC-ja, kjer je naletela na velik odpor, pa je Cerar pojasnil, da je ministrica svoje argumente predstavila tudi vladi in da je ugotovila, da zavod ni dobro voden, opazila številne pomanjkljivosti in da je nato še pojav hujših napak, ki vodijo celo na področje kaznivih dejanj (primer Radan, op. a.) le še dodaten alarm, da vodstvo razmisli, kje so se jim zadeve izmuznile iz rok.

V odzivu na vprašanje v povezavi z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem, za katerega so tri institucije ugotovile, da je ravnal narobe, pa je dejal, da je odločitev, ki jo je o njegovem ravnanju oblikoval Državnotožilski svet, po njegovem mnenju preslabo argumentirana, saj je DTS ugotovil nepravilnosti in nato po njegovem mnenju "prešibko ocenil pomen tega za prihodnje delovanje tožilstva". "Moramo se vprašati, ali bo danes in jutri tožilstvo delovalo dobro in ali bo imelo zaupanje ljudi," je dodal.