Vlada je zaradi zapletov pri črpanju nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost že pripravila izhodišča za prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost. Glavni razlog je, da se je višina dodeljenih nepovratnih sredstev znižala z 1,78 milijarde na slabih 1,5 milijarde evrov.

Prilagoditev je med drugim potrebna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih. Na seznamu so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.

Med projekti, ki bi jih izločili iz načrta, so, denimo, gradnja novega univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, gradnja nove ljubljanske medicinske fakultete in vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano.

Za spremenjen načrt je ljubljanska univerza izvedela šele sredi tedna

Na ljubljanski univerzi so v odzivu na napovedano izločitev nove medicinske fakultete iz načrta za okrevanje zapisali, da so bili s tem seznanjeni šele v sredo.

"Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je vitalnega pomena za našo državo in zdravstveni sistem, saj bodo novi prostori omogočili povečanje vpisnih mest na študijski program medicina, kar je nujno zaradi perečega pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji. Zato vztrajamo, da ostane ta investicija prioritetna in da vlada zagotovi ustrezno financiranje," so navedli in dodali, da je bila v okviru načrta za okrevanje in odpornost pogodba za sofinanciranje Kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete podpisana že novembra lani.

"Vse poteka v skladu s predvideno časovnico, rušitvena dela na lokaciji so že skoraj končana," so pojasnili na ljubljanski univerzi.

Sistemsko pomembna je tudi vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano, ki bi povezal ključne slovenske partnerje na področju prehrane in s tem zagotovil strateško upravljanje na tem področju, so še opozorili. Za projekt, kot navajajo, je bila že pridobljena vsa potrebna dokumentacija, sklenjen pa je bil že dogovor med vsemi partnerji, ki bi v tem projektu sodelovali.

Na ljubljanski univerzi tudi pričakujejo, da bodo kot osrednja visokošolska in raziskovalna institucija bolje vključeni v nadaljnja usklajevanja in spremembe Načrta za okrevanje in odpornost.

Fides: Projekti, na katere se je čakalo več let

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so namero vlade označili za škandalozno. Projekte, na katere se je čakalo več, let je vlada brez razprave in praktično čez noč praktično ukinila, so sporočili iz Fidesa. Ob tem se ne morejo načuditi dejstvu, da sta javno zdravstvo in dolgotrajna oskrba glavna prioriteta "le za namene pridobivanja političnih točk", v fazi izvedbe in dejanj pa porinjeni v ozadje, so še zapisali.

Gradnjo Medicinske fakultete pričakujejo tudi v Zdravniški zbornici, kjer so zapisali: "Mednarodni podatki kažejo, da v Sloveniji trenutno primanjkuje med 1.000 in 1.400 zdravnikov, da bi vsaj dosegli trenutno povprečje Evropske unije. Kljub izrednim naporom, s katerimi Slovenija postopno lovi zaostanek pri številu zdravnikov, je povečanje vpisa na študij medicine za našo državo strateškega pomena. To zahtevata staranje prebivalstva in razvoj medicinske znanosti. Zagotovitev študijskih prostorov in ustrezno usposobljenega strokovnega osebja mora ostati prioritetna naloga vsake države, ki resno načrtuje oskrbo prebivalstva v prihodnosti. Vsak zamik pri zagotavljanju osnovnih pogojev za postopno povečanje števila zdravnikov prinaša resne posledice in oddaljuje nujno potrebno in celovito reformo. Le s celovitimi rešitvami lahko naslovimo vse probleme, ki so se v zdravstvu nakopičili skozi desetletja. Eden od temeljnih rešitev je zagotavljanje dovolj velikega števila dobro usposobljenega medicinskega osebja."

Ministrstvo: Gre le za spremembo financiranja

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so zapisali, da gre le za spremembo vira financiranja in da se gradnja kampusa nemoteno nadaljuje. Vlada je namreč na podlagi tehtnega premisleka sprejela izhodišča za pripravo predloga prilagoditve načrta, s katero bo naslovila zmanjšanje razpoložljivih nepovratnih sredstev in cilje načrta REPowerEU, so pojasnili na ministrstvu.

Pri identifikaciji ukrepov je vlada sledila predvsem kriterijem, ali naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem, ali gre za časovno tvegano naložbo in upoštevala druga tveganja, povezana z zagotavljanjem pogojev, ki jih je država dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta. Za vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta, kar bo storjeno šele po dialogu z Evropsko komisijo in drugimi deležniki, in za katere bo vlada ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo vlada iskala možnosti za financiranje iz drugih virov, so še utemeljili.

Komu naj bi odvzeli sredstva za okrevanje?

Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Največji del zmanjšanja sredstev zajema izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov), oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov, na 6,7 milijona evrov), trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov, na 66,1 milijona evrov), zagotavljanja celostne obravnave ljudi, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov) ter optimizacije dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona, na 4,9 milijona evrov).

Sorodna novica Sloveniji za okrevanje 286 milijonov evrov manj, izločitveni seznam že pripravljen

Sledijo projekti, kot so usposabljanje in izobraževanje zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov), sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona, na 51,6 milijona evrov), podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona, na 128,4 milijona evrov), zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov, na 45 milijonov evrov), podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov) in trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov, na 59 milijonov evrov).

Pri preostalih projektih je predvideno zmanjšanje za od devet milijonov od 200.000 evrov. Med njimi so dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo, krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano, naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.