Ker državni svet na novelo ni izglasoval veta, DZ-ju o njej ne bo treba znova odločati. Foto: Inštitut za trajnostni razvoj
Ker državni svet na novelo ni izglasoval veta, DZ-ju o njej ne bo treba znova odločati. Foto: Inštitut za trajnostni razvoj
Gregor Golobič
Nekateri državni svetniki so prepričani, da se za novelo zakona skrivajo interesi ministra za visoko šolstvo in prvaka Zaresa Gregorja Golobiča. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared

Kot je v predstavitvi zahteve za veto povedal prvopodpisani Jože Silvšek, devet državnih svetnikov prenosu, ki ga predvideva novela, nasprotuje zato, ker elektronske komunikacije in pošta sodijo med splošne gospodarske dejavnosti. Prepričan je, da bi omenjeni prenos preveč obremenil razvoj in uvajanje novih tehnoloških rešitev ter inovacij na tem področju.

Silvšek: Cilj ni ne racionalizacija ne transparentnost
Poleg tega je zatrdil, da cilja novele nista racionalizacija in transparentnost delovnih področij posameznih ministrstev, kot navajajo predlagatelji, temveč so cilji "ravno obratni, saj bi v primeru uveljavitve zakona prišlo do povečanja stroškov, zmanjšanja preglednosti delovanja ministrstva ter manj prijaznega delovanja državnih organov za uporabnike".

Na drugi strani je državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar poudaril, da se je vlada za prenos odločila zato, ker je načelo, da sta področji telekomunikacij in informacijske družbe združeni v enem organu, v Uniji že splošno sprejeto. Največkrat se po njegovih besedah združitev zgodi ravno v organu, ki upravlja področje tehnologije, "v Sloveniji je to ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo".

Beseda ni mogla mimo Golobiča
Zdajšnja ureditev se je izkazala za neuspešno, je dodal, saj morata v tem trenutku kolegom v Uniji razloge, zakaj sta področji ločeni, pojasnjevati dva sekretarja - eden z ministrstva za gospodarstvo, drugi z ministrstva za visoko šolstvo.

V razpravi pred glasovanjem je beseda tekla tudi o tem, da se z zakonom, če ne bi bilo afere Ultra in ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ne bi ukvarjal nihče; medtem je druga stran zatrjevala, da novela pomeni prerazporeditev politične moči v koaliciji oz. realizacijo Golobičeve želje za posreden nadzor nad Telekomom.