Predtem so na voljo še zdravila, operativni posegi ali kombinacija obojega, so na predstavitvi pristojnemu parlamentarnemu odboru poudarili državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič in predstavniki treh slovenskih centrov za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Glavne težave na tem področju naj bi povzročali različni načini uvrščanja bolnic na čakalne liste, pomanjkanje transparentnih podatkov o številu neplodnih parov in pomanjkanje področnih analiz.

Pobuda Žive sprožila odmeve
Pobudo za sejo parlamentarnega odbora so vložili v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki so se sklicevali na peticijo društva Živa proti predolgi čakalni vrsti za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo v Splošni bolnišnici Maribor. V društvu so povedali, da morajo slovenski pari čakati več mesecev na preglede, ki jih v tujini opravijo v manj kot mesecu dni.

Društvo je namreč že pred časom opozorilo, da od prvega obiska pri specialistu do začetka postopka umetne oploditve lahko mine tudi nekaj let, s čimer se je strinjal tudi strokovni direktor omenjene bolnišnice Anton Crnjac. Po njegovem mnenju bi lahko čakalne dobe skrajšala že bolnišnica sama, z manjšo reorganizacijo in dodatnim financiranjem.

Veliko koalicijskih poslancev je podatke društva o dolgih čakalnih dobah označilo kot zavajajoče. Poslanci so kljub vsemu ob koncu razprave podprli predlog, da je treba poostriti nadzor na področju umetnih oploditev.

Varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina je dejala, da bi bilo manj težav, če bi imeli centralno spremljanje postopkov in enotno čakalno listo, za kar se zavzema tudi ministrstvo.