Poslanci Svobode Martin Premk, Urška Klakočar Zupančič in Branko Zlobko so vložili predlog, da se umakne oznaka tajnosti z dokumentov o nedovoljeni trgovini z orožjem med letoma 1991 in 1994.

"Vložili smo predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa dokumentov o nedovoljeni trgovini z orožjem in vojaško opremo v letih od 1991 do 1994. Ta predlog zakona je bil že dan v obravnavo leta 2011, ampak nikoli sprejet, zato smo se mi odločili, da to zgodbo dokončamo, in sicer po zakonu o dokumentarnem in arhivskem gradivu. Gradivo je starejše od 30 let, tako ali tako sodi v arhiv Republike Slovenije in seveda mora biti javno dostopno. S tem zakonom bi omogočili, da je vse gradivo, tudi tista poročila komisij državnega zbora, ki so mlajša od 30 let, javno dostopno vsem državljanom. Tako kot je bila osamosvojitev Slovenija stvar vseh državljanov, smo prepričani, da imajo tudi vsi državljani pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tem času," je pojasnil poslanec Premk.

Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič pa je poudarila, da je "minilo veliko časa, najmanj 30 let". "Zato je čas, da si o temah, ki še kar naprej razdvajajo naš narod, državljani sami ustvarijo svoje mnenje, imajo torej dostop do tega gradiva in da se ta zgodba enkrat za vselej konča.
To je stvar, ki leži kot neko breme nad našo državo, in čas je, da odpremo te stvari in pogledamo, kaj se je dejansko dogajalo," je dodala.

Poslanec Branko Zlobko je poudaril, da je vojni veteran vojne za Slovenijo, ki je leta 1990 "aktivno sodeloval v pripravah na oboroženi del osamosvojitve in leta 1991 tudi sodeloval".

"Menim, da je končno prišel čas po 33 letih, da se slovenska javnost seznani z dogodki okoli orožja, in sicer nabave orožja v tujini v letih 1991 do 1994 in tudi koliko orožja, opreme in streliva je ostalo z odhodom JLA iz Slovenije, koliko tega orožja je bilo prodanega, komu in koliko denarja je za to Slovenija dobila ter koliko denarja je poniknilo v privatne žepe posameznikom, in če je, kdo so ti gospodje," je dejal Zlobko.

Predlagatelji zakona pričakujejo podporo tudi drugih poslanskih skupin, tudi opozicijskih. "Kdor nima kaj skrivati, naj to podpre," je še predlagal Premk.

Dokumenti dostopni kot arhivsko gradivo

Zakonski predlog po poročanju STA določa, da se z namenom obveščenosti javnosti o vseh okoliščinah nedovoljenega izvoza, uvoza, tranzita ali posredništva v prometu z vojaškim orožjem in opremo Teritorialne obrambe oziroma Slovenske vojske, ki ga je izvajala Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun v času od 18. julija 1991 do 29. marca 1994, in o vpletenosti takratnih nosilcev javnih funkcij in vpletenih posameznikov ne glede na določbe drugih predpisov zagotovi prost dostop do določenih dokumentov in gradiva o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem.

V njem je navedeno tudi, kateri dokumenti se štejejo za dokumente o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Med njimi so uradne zabeležke pogovorov, poračuni plačil, poročila in dokumenti vlade, ministrstev, Sove in preiskovalnih komisij DZ-ja.

Po predlogu bi se preklicala tajnost podatkov oziroma rok nedostopnosti v dokumentih o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem. Predlagana izjema so dokumenti o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem, ki vsebujejo podatke o prometu z vojaškim orožjem in opremo, ki ga ni izvajala Slovenija, ampak tuje države ali mednarodne organizacije, s katerimi je imela oziroma ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov.

Zaradi varstva zasebnosti in dostojanstva posameznika bi se varovali osebni podatki v dokumentih. Izjema bi bili osebni podatki nosilcev javnih funkcij in javnih uslužbencev, če so v zvezi z nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem, ter posameznikov, ki so za državne organe ali njihove predstojnike opravljali naloge v zvezi z nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem, razen če gre za osebne podatke prič ali prijaviteljev domnevnih nepravilnosti ali nezakonitosti njihovega ravnanja ali osebne podatke v izpovedih prič ali prijaviteljev.

Dokumenti o nedovoljeni trgovini z orožjem, ki so javno arhivsko gradivo, morajo biti dostopni vsakomur, ki zahteva uporabo, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo arhivskega gradiva, še določa predlog zakona.