Zaradi svojega odmevnega novinarskega dela je bil zagotovo eden od najvidnejših slovenskih časnikarjev.

Svojo novinarsko pot je Doberšek nadaljeval v zunanjepolitični redakciji, od koder je leta 1973 šel za dopisnika Dela v Moskvo, njegova naslednja dopisniška točka pa je bil Nairobi v Keniji. Širši slovenski javnosti je postal poznan leta 1979, ko je z akrostihom "Boj se Rusov", ki ga je skril v članek Za SZ je Kampučija nekaj več, sprožil ogorčene proteste sovjetske diplomatske službe v Jugoslaviji, ki tudi sicer ni bila nikoli prav zadovoljna z Doberškovim pisanjem iz Moskve in je zato večkrat protestirala. Zaradi akrostiha ga je ljubljansko sodišče obsodilo na denarno globo, na Delu pa so ga kaznovali tako, da je bil "kazensko" poslan za dopisnika v Nairobi, navaja Delo.

Po vrnitvi v Slovenijo je bil od leta 1984 do 1986 najprej pomočnik glavnega urednika Dela, od leta 1987 pa odgovorni urednik. Leta 1990 je postal odgovorni in glavni urednik. Obe funkciji je opravljal vse do leta 1994, ko je bil imenovan za predsednika uprave družbe Delo. Na tem položaju je ostal do leta 2001.

Kot odgovorni urednik je 1989 iz glave časopisa Delo odstranil napis Proletarci vseh dežel, združite se! in ga 1990 nadomestil z geslom Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Programska zasnova Dela, ki jo je napisal, je temeljila na neodvisnosti in nestrankarski naravi časnika, ki služi interesu javnosti. Na začetku 90. let ga je celovito posodobil tako grafično kot vsebinsko, neodvisnost časopisa pa je gradil tudi z za tedanji čas provokativnimi potezami, denimo z odločitvijo, da ne bo imel posebnega telefona, prek katerega bi bil povezan s političnim vrhom. Temu vrhu je tudi odpovedal pravico do brezplačnih izvodov časopisa, je zapisalo Delo.

Tit Doberšek je kot direktor časopisnega podjetja igral eno od odločilnih vlog, da je podjetje leta 1991 ustanovilo časopis Slovenske novice, ki je sčasoma postal dnevnik z najvišjo naklado v Sloveniji. Bil je tudi pobudnik posebne izdaje časopisa Delo Most, s katerim je časopisna hiša Delo pomagala zgraditi most na Ljubnem, ki ga je odneslo v povodnji leta 1990. Tudi po njegovi zaslugi in na njegovo pobudo je Delo ob pomembnih dogodkih doma in po svetu izdajalo posebne izdaje časopisa.

Po odstopu s funkcije predsednika uprave 2001 je kot novinar ali urednik delal v kulturni redakciji Dela. Upokojil se je leta 2008.