Tomšič je bil od leta 1976, ko se je iz Nemčije vrnil v Slovenijo, zaposlen v Razvojnem inštitutu v Litostroju. Ko se je 9. decembra 1987 zaradi nizkih plač v Litostroju začela stavka, je postal predsednik stavkovnega odbora. Stavkajoči delavci so pod njegovim vodstvom čez teden dni izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu ter zahtevali tudi ustanovitev neodvisnih sindikatov.

Pobuda za ustanovitev opozicijske stranke
To je bil eden izmed pomembnih dogodkov v procesu demokratizacije Slovenije, saj je takrat nastala tudi pobuda za oblikovanje stranke kot opozicije partiji. Iniciativni odbor za ustanovitev socialdemokratske stranke je bil namreč ustanovljen prav med stavko litostrojskih delavcev, kot prvi v takratnem vzhodnem bloku, čeprav je bila partija takrat še trdno na oblasti.

Takšna stranka - Socialdemokratska zveza Slovenije - je bila ustanovljena čez dve leti, 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu. France Tomšič je bil izvoljen za njenega prvi predsednika, novembra 1989 pa ga je zamenjal Jože Pučnik. Istega leta se je na prvem kongresu preimenovala iz zveze v stranko: Socialdemokratska stranka Slovenije, pozneje v SDS. V slovenskem političnem prostoru je ustanovitev te zveze predstavljala eno izmed pobud pri uveljavljanju oblik zahodne demokracije v Sloveniji.

Prvi predsednik sindikata Neodvisnost
Tomšič je bil eden glavnih pobudnikov tudi pri ustanovitvi sindikata Neodvisnost, ki je bil ustanovljen 30. marca 1990 kot prva demokratična sindikalna centrala. Po besedah zdajšnjega predsednika Neodvisnosti ljubljanske regije Edvarda Kržišnika, je Neodvisnost začrtala pot sindikalnemu pluralizmu in demokraciji. Kot prvi predsednik konfederacije KNSS - Neodvisnost je Tomšič centralo uspešno vodil vse do leta 1997.