Ena od osnovnih nalog specialne enote policije v času osamosvajanja je bila "spremljanje tovorov orožja oziroma zavarovanje prevozov in pa razmeščanje orožja po celotnem ozemlju Slovenije", je zapisano na spletni strani E-enciklopedija slovenske osamosvojitve.

Beznik je bil tudi del skupine ključnih akterjev slovenske osamosvojitve, ki so 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stično sprejeli in formalizirali strateške dokumente za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. Sestanka so se poleg njega udeležili Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič in Jože Kolenc.

Dokumenti so bili po navajanju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve podlaga za sklepno fazo organiziranja vojaško-policijske organizacije Manevrske strukture narodne zaščite, na kateri je ob napadu Jugoslovanske ljudske armade na samostojno Slovenijo temeljil oboroženi odpor. V dokumentih je bila JLA tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.

Leta 1993 je Beznik prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti države.

Sožalje svojcem je že izrekel predsednik države Borut Pahor. "Ob smrti Vinka Beznika, nekdanjega poveljnika specialne enote RSNZ in slovenske policije, pripadnika MSNZ-ja in prejemnika srebrnega častnega znaka svobode, izrekam iskreno sožalje njegovim svojcem. V našem spominu bo ostal kot ena ključnih oseb slovenske osamosvojitvene vojne," je zapisal na Twitterju.

Avdio: Oddaja Domovina v srcu leta 2015