Ženske in moški, ki imajo težave zaradi uporabe prepovedanih drog, se razlikujejo po socialnih značilnostih, življenjskih razmerah, po vzorcih in posledicah uporabe mamil ter po razvoju zasvojenosti. Ob mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarili problematiko diskriminacije uporabnic prepovedanih drog. Poudarili so, da se ženske prej znajdejo v slabem ekonomskem položaju, imajo težave v duševnem zdravju in se srečujejo z nasiljem v partnerskih odnosih.
Uporabnice mamil v Sloveniji v večji meri uživajo dovoljene droge in imajo težave zaradi zelo tvegane uporabe alkohola in zlorabe zdravil. Za izboljšanje položaja te ranljive skupine bo NIJZ v sodelovanju z nevladno organizacijo Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice v okviru projekta za zmanjševanje povpraševanja po drogah, osvajanje socialnih veščin, preprečevanje škodljive uporabe drog in nastanitvena podpora kot del rehabilitacije, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, raziskal potrebe brezdomnih uporabnic prepovedanih drog in oblikoval spolno specifične ukrepe za to ciljno skupino.
Na evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) so ugotovili, da ženske predstavljajo približno četrtino vseh oseb, ki imajo resne težave s prepovedanimi drogami, in približno 20 odstotkov vseh oseb, ki se vključijo v specialistično zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi. Ženske so zaradi uporabe mamil stigmatizirane bolj kot moški, saj se uporaba mamil dojema kot nasprotje s pričakovanimi sedanjimi družbenimi vlogami, ki so povezane z materinstvom in skrbništvom, so zapisali v priročniku.
Z zmanjševanjem stigme do boljše podpore
Na diskriminacijo uporabnic mamil je opozoril tudi Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Stigma, s katero se uporabnice spoprijemajo, še dodatno škoduje njihovemu fizičnemu in duševnemu zdravju ter jim preprečuje dostop do pomoči, ki jo potrebujejo, so pojasnili.
Globoko zakoreninjena stigma do uporabnikov mamil namreč vpliva na to, kako uporabniki prepovedanih drog komunicirajo v družbi s svojimi vrstniki ter z zdravstvenim in kazenskopravnim sistemom. Zmanjšanje stigme in spodbujanje sočutja in razumevanja do ljudi z zasvojenostmi je zato ključnega pomena za zagotavljanje boljšega dostopa do zdravljenja in podpore ter spodbujanja trajnostne rehabilitacije, so zapisali na NIJZ-ju.
Za zmanjšanje stigme do uporabnikov prepovedanih drog na NIJZ-ju svetujejo zmanjšanje stigmatizirajočega izražanja, sodelovanje z osebami, ki imajo izkušnje s civilno družbo, povečanje ozaveščenosti in poznavanje tematike v javnosti, pogled nad uporabo prepovedanih drog skozi holistično lečo, izboljšanje politik in predpisov na področju prepovedanih drog ter ustrezno usposabljanje strokovnjakov, ki sodelujejo z uporabniki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje