Ustavno sodišče je razveljavilo sodbi vrhovnega sodišča ter višjega delovnega in socialnega sodišča v primeru, povezanem s priznanjem pravice do varstvenega dodatka.

Pritožnik je presegel cenzus, a zakaj

Gre za primer pritožnika, ki ni uspel z zahtevkom za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Vrhovno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče sta pri odločanju o njegovem zahtevku med njegove lastne dohodke upoštevala tudi enkratno izplačilo varstvenega dodatka za nazaj, zaradi česar je pritožnik presegel cenzus, določen za pridobitev te pravice. Kot je navedel pritožnik, so se z enkratnim izplačilom varstvenega dodatka za nazaj samo navidezno povečali njegovi prejemki, zato pa mu ni bila priznana pravica do varstvenega dodatka.

Vrhovno sodišče se je namreč sklicevalo na 12. člen takrat veljavnega zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v katerem je varstveni dodatek izrecno naveden med dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice.

Sorodna novica Da bi starejšim vsaj malo olajšali življenje: peticija za avtomatizacijo varstvenega dodatka

Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da se v splošni praksi upravnega odločanja na podlagi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uporablja tudi razlaga, po kateri se predhodno prejeti zneski varstvenega dodatka ne vštevajo v lastni dohodek. Ker ustavno sodišče ni pristojno odločati, katera izmed mogočih razlag zakonske ureditve je pravilna, je presojalo le, ali je izpodbijano stališče sodišč skladno s pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave, so zapisali v odločbi.

Omenjeno stališče pomeni, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v prihodnje ne bodo več upravičeni ali pa le v manjšem obsegu. Upravičenost do varstvenega dodatka v preteklosti torej nujno negativno vpliva na njegovo prejemanje v prihodnosti, menijo ustavni sodniki.

Neskladno z ustavno pravico do socialne varnosti

Kot so presodili, zakonska ureditev s takšno vsebino očitno ne bi stremela k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v prihodnje. Bila bi v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč.

Takšna ureditev bi bila torej v neskladju z ustavo oziroma ustavno pravico do socialne varnosti, še meni ustavno sodišče. Zato je obe sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo odločanje, še izhaja iz odločbe.