Arsenovič je zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljil z zavarovanjem ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti, a je sodišče poudarilo, da bo vprašanje zakonitosti izpodbijanih aktov in s tem povezano vprašanje razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom predmet vsebinske presoje tožbe in se zato v postopku odločanja o izdaji začasne odredbe do teh navedb ni opredelilo. Kot so sporočili iz upravnega sodišča, so predlog za izdajo začasne odredbe presojali z vidika učinkovitega sodnega varstva, pri čemer so ocenili, da tožnik ni izkazal, da sodno varstvo v primeru zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe ne bi moglo več doseči svojega namena.

Sodno varstvo pa svojega namena ne more več doseči tudi v primeru, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko popravljiva škoda ali celo nepopravljiva škoda, česar tožnik ni izkazal. Če se bo v postopku odločanja o tožbi izkazalo, da je ta utemeljena, bo namreč odločitev veljala ne glede na morebitne menjave predstavnikov na strani tožnika ali toženke.

To po mnenju sodnikov pomeni, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.

Arsenoviča je skrbelo, da bi lokalna politika posegala v poslovanje holdinga

Arsenovič je na zaslišanju sicer izpovedal o svoji bojazni, da bi se zaradi vmešavanja lokalne politike, ki ima različne interese in ne zasleduje cilja dobrega delovanja gospodarskih služb, ampak deluje v svojih ozkih političnih interesih, poslovanje javnega holdinga, zaradi spremembe organov vodenja in nadzora, lahko poslabšalo.

Upravno sodišče je ocenilo, da tožnik ni konkretno izkazal, na podlagi česa zaključuje, da naj bi mariborska občina kot toženka zamenjala vse člane poslovodstva in nadzora, kar naj bi posledično poslabšalo trenutno zelo dobro poslovanje javnega holdinga.

Tožnik je namreč po njihovem le posplošeno navajal, da naj bi politika delovala po principu "kupčkanja", ne pa po principu, kaj bo dobrega za skupnost. Vendar po presoji sodišča s tem ni izkazal neposredne vzročne zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja javnega holdinga, oziroma ni s stopnjo verjetnosti dokazal, da bo prav zaradi sprejema izpodbijanih aktov prišlo do težko popravljive škode in s tem tudi do posega v javno korist, ki je v uspešnem delovanju javnega holdinga. Kot še pojasnjujejo na upravnem sodišču, gre namreč zgolj za predvidevanje tožnika, ki ni podkrepljeno s kakšnimi konkretnimi dejstvi in dokazi.

Sodišče: Tožnik mora izkazati težko popravljivo škodo njemu ali občini, in ne tretji osebi

Kar se tiče navajanj glede skrbi za zaposlene v javnem holdingu, pa je sodišče pojasnilo, da mora tožnik za izdajo sklepa o začasni odredbi izkazati težko popravljivo škodo, ki bo nastala njemu oziroma občini, ki jo zastopa, ne pa tretji osebi.

Županovi pravni svetovalci tako niso izkazali nastanka težko popravljive škode. Obenem sodišče tudi ocenjuje, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist, saj bo do končne odločitve v upravnem sporu odločitve sprejemala mestna občina, ki lahko kot kolektivni organ sprejema svoje odločitve zgolj z večino glasov, pri čemer pa so tako župan kot mestni svet predstavniki ljudstva, izvoljeni s strani občanov, tako da gre v vsakem primeru za politične funkcije.