Veliko razkritje panamskih dokumentov je postreglo tudi z imeni Slovencev in s Slovenijo povezanih podjetij. Kar 17 podjetij v davčnih oazah je pomagal ustanoviti UPC, katerega sedež je nasproti slovenskega parlamenta v Ljubljani. Po skoraj dveh dneh molka je Uroš Petrovič prvič nastopil v javnosti. Bil je gost v torkovih Odmevih pri Slavku Bobovniku.

Celoten pogovor si lahko preberete ali/in ogledate spodaj.

Marsikdo je včeraj dobil občutek, da se nekoliko skrivate pred javnostjo po razkritju vseh teh poslov, v katerih naj bi imeli neko vlogo.
Zadevo sem opazoval z distance, kjer je bilo zelo zanimivo, kaj lahko neki članek, ki ima veliko neresnic, povzroči velik 'kopiraj-prilepi' odmev po vseh slovenskih medijih. Tako da sem se namenoma nekoliko distanciral od te zadeve.

Ampak zakaj ste potem Delu grozili s tožbami?
Nobenemu nisem grozil z nobeno tožbo. Dejstvo je, da sem vaši kolegici z Dela samo povedal, da to, kar oni počnejo s svojim delovanjem - z razkrivanjem osebnih informacij, z obdelavo nezakonito pridobljenih podatkov itd. - kršijo veliko več zakonov kot vse moje stranke skupaj.

Pa vi kršite katerega?
Popolnoma nobenega. Vse delamo po predpisih.

Gospod Zavec je še včeraj dejal, da je za to, da ima podjetje v davčni oazi, izvedel pred mesecem dni. Zakaj mu tega niste povedali prej? Da ima podjetje tam.
Gospod Zavec verjetno ni strokovnjak za te zadeve ...

... ne, ni; ali ima podjetje ali ne, to pa zagotovo ve.
Ima podjetje v davčni oazi več kot en mesec. V Angvili, ne pa v Panami, kar so govorili prej.

Zakaj pa mu tega niste povedali? Ali pa gospod Zavec ni povedal vse resnice.
Jaz sem to povedal.

Se mnogo državljanov obrne na vas, da jim rešite neki davčni problem, pa jim vi za rešitev predlagate ustanovitev nekega obvodnega podjetja v kateri od davčnih oaz.
Tega je zelo malo. Že novinarji Dela so ugotovili, da smo dejansko v štirih letih ustanovili samo 17 podjetij v davčni oazi. Pri čemer lahko povem, da je približno tretjina teh podjetij v lasti nerezidentov, torej, to so osebe, ki s Slovenijo nimajo popolnoma nič. Plačujejo davke v tujini in imajo središče poslovnih interesov v tujini. Tega je zelo malo.

A ustanavljanje podjetij doma pa ni del vašega posla?
To je enostavna zadeva, na e-točki se to naredi v dveh minutah. S tem se mi ne ukvarjamo.

17 podjetij, ki ste jih pomagali ustanoviti v davčnih oazah, pa se vam zdi hudo malo?
Po mojem mnenju je to zelo malo. Skupna količina teh offshore podjetij - podatki so bili razkriti - je zelo velika. To so milijonske številke.

Kaj je agresivno davčno svetovanje?
Agresivno davčno svetovanje je svetovanje, ki gre preko meje davčne optimizacije.

Je to to, kar počnete vi?
Nikakor ne. Za vse te moje stranke, vseh 17 podjetij, koliko so jih prešteli - jaz nisem šel preverjat -, nobena teh strank dejansko ni počela nobenih odvodov denarja iz Slovenije v tujino.

Ampak davčna optimizacija je zelo blizu neplačevanju davkov.
Moram vas popraviti. Najprej je vprašanje, kakšen je sploh namen teh podjetij, ki so bila ustanovljena v Angvili. Nikakor ni bil njihov namen denar iz Slovenije peljati v tujino. Za to se uporabljajo povsem drugi instrumenti na drugih ravneh. Denar, o katerem vi govorite, odhaja iz države in gre ter konča na nekih offshorih, to je denar iz nekih infrastrukturnih projektov, ki gre prek nekih koruptivnih zadev iz države. S tem se dejansko srečujejo vse države.

Ampak vsi, ki jih te dni sprašujemo, pravijo, da ni greh ustanoviti podjetja v drugi državi. Seveda je res, ni greh, ampak zakaj ga potem ustanavljajo?
Ustanavlja se predvsem iz osebnih preferenc. Veliko ljudi želi imeti na primer holding družbo v tujini.

Zakaj?
Iz osebnih preferenc. Npr. ne želijo, da so povsem javno razkriti široki javnosti. Pri čemer moram opozoriti, da banke in posredno država vedno vedo, kdo je lastnik slovenske družbe, ki je v lasti družbe v tujini.

Slišali smo prej, da ni povsem tako. Ne vemo vsega.
Govorim za mojih 17 primerov. Dejansko točno vemo. Ne vemo pa za tistih milijon primerov.

Nočejo biti razkriti. Prav. Še kak drug razlog, da grem ustanavljat podjetje v davčno oazo?
Če želite delati mednarodni posel. Če želite izdelati aplikacijo za mobilni telefon, tega ne morete delati s slovensko družbo. To lahko naredite samo z družbo v tujini. Ker vam niti Apple niti Google ne omogočata, da svojo aplikacijo prodajate iz slovenske družbe. Ste dejansko prisiljeni prodajati izdelek prek tuje družbe.

Kolega v Dnevniku je zelo poenostavil neki primer. Kupim neki izdelek na Kitajskem za en evro. V Sloveniji ga prodam za osem evrov. In potem mi davčna uprava zaračuna sedem evrov dobička, poenostavljam. Če to naredim prek obvodne družbe v eni izmed davčnih oaz, tja prodam izdelek za en evro. Tam ni davka na dobiček. Iz oaze ga nato prodam v Slovenijo za pet evrov. Sem goljufal.
Shema izgleda zelo enostavna, ampak take sheme so se delale mogoče deset let nazaj.

Zakaj se zdaj ne delajo?
Ker so preveč enostavne. Davčni organi so zelo pametni, to morate vedeti. Niso stvari tako enostavne, kot so bile včasih. Takrat so podjetja res to delala, danes se to več ne dogaja.

Povejte mi, katero podjetje je že odkrilo kakšen tak greh, kot sem ga zdaj zelo poenostavil. Kdo je bil zaradi tega kaznovan v Sloveniji ali tujini?
Ne poznam takšnega posla.

Potem ne morete trditi, da tega ne počnejo več.
Ne morem trditi, dejstvo pa je, da ko blago uvoziš, gre zadeva skozi carinsko proceduro, in tam se ve, kakšna je približna, dejanska vrednost, ki bi prišla iz Kitajske.

Saj ladji s takšnim izdelkom ni treba pristati na davčni oazi.
Absolutno se strinjam z vami. Ampak, kot je meni znano, se ti manevri veliko manj dogajajo.

Veliko znanih ljudi - v majhni državi živimo - prihaja k vam po nasvete?
Gospodarstveniki, politiki praktično ne.

Če bi se pri vas oglasila recimo žena direktorja nekega velikega podjetja, ali pa žena ministra, bi kaj zastrigli z ušesi, ali pa bi normalno izpeljali posel?
No, če govorimo o direktorju velike državne firme, je zadeva nekoliko drugačna, kot če govorimo o zasebni družbi. In če govorimo o politiku. Načeloma je tako, da so politiki izpostavljeni, bančnih računov ne morejo kar tako odpreti, in tudi offshore podjetij ne morejo kar tako odpreti.

Panama je na seznamu OECD-ja kot država, ki nima najbolje urejene davčne zakonodaje. Ampak vi vendarle brez problemov, pomislekov poslujete s podjetjem iz te države. Človek bi mislil, da se ga izogibate.
Če govorite o podjetju Mossack Fonseca, je zelo priznana odvetniška družba, ima 500 zaposlenih, in dobil sem priporočilo za to podjetje od drugega svetovalca iz tujine.

S tem niste ničesar opravičili. Še vedno gre za državo, ki ima pomanjkljive davčne predpise, in človek bi pričakoval, da se pri tako občutljivih poslih poskušate izogibati te države.
Dejansko nas predpisi v Panami ne zanimajo. To niti ne zanima mene in niti naših strank, ker ne poslujejo v Panami.

Davčni predpisi vas ne zanimajo.
V Panami ne.

Zanimati morajo tisto podjetje, ki je tam.
Govorimo o družbah, ki so bile ustanovljene v Angvili in ne v Panami.

Je v teh dneh potrkal kateri izmed inšpektorjev Fursa ali katerih drugih organov pri vas?
Ne. Za to ni razloga in ne delajo na tak način, da bi se odzvali na novinarske provokacije.

To niso provokacije. Zakaj niste član zbornice davčnih svetovalcev?
Za to ni potrebe. Zelo malo je svetovalcev, ki so dejansko člani zbornice.

Kakšen odstotek?
Ne poznam.

Potem ne morete trditi, da jih je zelo malo.
Poznam zelo veliko svetovalcev, ki niso v zbornici.

V zbornici pravijo, da oni agresivnega davčnega svetovanja ne odobravajo. Morda zato niste njihov član?
Nikakor. Ker to, kar jaz delam, nikakor ni agresivno davčno svetovanje.