Zahtevo za sklic nujne seje ustavne komisije DZ-ja o spremembi volilnega sistema so na začetku februarja podali poslanci koalicije po tistem, ko je Gibanje Svoboda januarja v parlamentarni postopek vložilo predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Predlog med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Ker to zahteva tudi spremembo ustave, je imela ustavna komisija na mizi predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona.

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v predstavitvi predloga spomnila, da so volivci na junijskem posvetovalnem referendumu uvedbi preferenčnega glasu namenili več kot 70-odstotno podporo. V Svobodi so njihovo voljo vzeli resno, koalicijske stranke so uvedbo preferenčnega glasu zapisale tudi v koalicijsko pogodbo, je poudarila. Pojasnila je, da je predlog vsebinsko usklajen s predlogom NSi-ja, in dejala, da bo glasovanje pokazalo, "katere politične stranke, kateri poslanci in poslanke dejansko držijo besedo".

Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu in tudi predlagano spremembo 80. člena ustave kot enega izmed načinov za njegovo uvedbo, je poudaril generalni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Je pa za uveljavitev koalicijske zaveze potreben tudi širok politični konsenz, je dodal. "Uveljavitev sprememb ustave je odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele zakona o volitvah v DZ pa je v domeni zakonodajalca. V obeh primerih pa mora biti zagotovljena dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov," je dodal Trbič.

Koalicija in opozicija vsaka na svoji strani

Zanimivo je, da vlada z vso svojo "mašinerijo nekaj tisoč ljudi" ni vložila vladnega predloga sprememb volilne zakonodaje, je v obrazložitvi glasu poudaril predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi). Spomnil je, da je bil NSi v referendumski kampanji proti uvedbi preferenčnega glasu, saj "ta referendum ni bil iskren". Po mnenju NSi-ja je bil referendum namenjen zgolj mobilizaciji levega političnega telesa, česar pa v Novi Sloveniji ne podpirajo, je poudaril Horvat. Napovedal je, da bo glasoval proti.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je spomnil, da so volivci pred leti na zakonodajnem referendumu daleč največjo podporo namenili dvokrožnemu večinskemu volilnemu sistemu, a državni zbor njihove volje do danes ni uresničil. "To, kar se predlaga zdaj, je daleč od tega, za kar je ljudstvo glasovalo, in zgolj pospešuje težave, ki jih imamo zaradi sedanjega volilnega sistema," je poudaril Janša. Tudi on je napovedal, da predloga ne bo podprl.

Poslanca Svobode Janja Sluga in Dean Premk sta medtem predlogu napovedala podporo. Sluga je poudarila, da so v Svobodi v prizadevanjih, da bi se udejanjila volja volivcev, izražena na posvetovalnem referendumu, privolili v tako rekoč vsa pogojevanja NSi-ja. "Zdaj smo prišli od izgovorov, da zmanjkuje časa, do izgovorov, da vlada ni predlagala svojih predlogov. Ki so seveda brezpredmetni, ker je stranka NSi zelo jasno povedala, kakšen je njen predlog, nismo želeli dati ponovne priložnosti, da bi na kateri koli drug predlog NSi rekel ne," je poudarila.

Od šestnajstih navzočih poslancev je predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona podprlo 10, šest pa jih je bilo proti. Za dvotretjinsko tretjino je tako zmanjkal en glas, zato predlog ni bil sprejet. Ustavna komisija bo poslancem zdaj zato predlagala, naj ne podprejo sprememb ustave. A to še ni konec, vztrajajo v največji vladni stranki, pa čeprav koalicija brez NSi-ja nima potrebne absolutne, dvotretjinske večine.

Ustavljen tudi postopek glede sodnikov, Horvat napovedal posvetovanja

Brez dvotretjinske podpore pa je ostal tudi del predloga za spremembe ustave glede imenovanja sodnikov in sestave sodnega sveta, ki ga je komisija obravnavala na ločeni seji. Člani ustavne komisije so namreč zavrnili drugi razdelek predloga ustavnega zakona o spremembah ustave, ki vsebuje določbe o izvedbi spremembe ustave.

Zanj je glasovalo 10 od 16 navzočih članov, šest pa jih je bilo proti. S tem je postopek spreminjanja ustavnega zakona glede sodnikov za zdaj ustavljen. Horvat je sicer napovedal še posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin. Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, so na prejšnji seji člani z dvotretjinsko večino besedilo petih novih ustavnih členov namreč podprli, na tokratni seji pa ni bilo dvotretjinske večine za drugi, izvedbeni del, ustavnih sprememb. Kot je dodala, je posvet vodij poslanskih skupin potreben tudi zato, ker takšne situacije do zdaj še ni bilo.

O ustavnih spremembah so govorili tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih. Prisluhnite.