Prvi razpravljavec, docent na Katedri za ustavno pravo Pravne Fakultete v Univerze v Ljubljani Saša Zagorc, je pojasnil, da je bila naša ustava na področja človekovih pravic doslej spremenjena že večkrat. Vendar nikoli na podlagi avtonomne, vrednostne odločitve stroke in politike, ampak so bile ustavne spremembe le odziv na pritiske, bodisi EU-ja bodisi interesnih skupin.

"Ustavne spremembe na pritisk EU-ja ali interesnih skupin"
Slovenija je med vstopanjem v EU spremenila ustavo tako, da je omogočila lastninsko pravico tujcem, prav tako pravni institut izročitve tujca ni več ustavna materija. Interesne skupine pa so dosegle, da se je med osebne okoliščine, na podlagi katere ni mogoča diskriminacija, uvrstila tudi invalidnost, v ustavo pa je bila tudi zapisana pravica do pokojnine.

Zadnje spremembe, ki so jih dosegle interesne skupine, so bile po mnenju Zagorca nepotrebne. V 20 letih, odkar velja slovenska ustava, se je pokazalo, da so določeni deli ustavi odvečni, zato bi bilo treba ustavo "očistiti", je še dejal Zagorc.

"Čez deset let lahko pridemo do stanja Belorusije"
Jernej Letnar Černič, podoktorski raziskovalec na Evropskem pravnem institutu v Firencah, je prepričan, da veljavno slovensko ustavno besedilo zanemarja ekonomske, socialne in kulturne človekove pravice, ugotavlja Černič. Glede zamisli o ustavni prepovedi poveličevanja totalitarnih režimov je Černič najprej spomnil, da je Slovenija doživela vse tri totalitarne režime - fašizem, nacizem in komunizem.

Iz moralnega in etičnega vidika bi zato omenjena prepoved delovala kot katarzična, s pravnega vidika pa je Černičevih besedah treba omeniti, da že 63. člen ustave prepoveduje spodbujanje k nestrpnosti in neenakopravnosti, enake prepovedi vsebuje tudi kazenski zakonik. "Vsekakor pa bi bila razprava o vključitvi prepovedi koristna," je dejal Černič, ki tudi nasprotuje omejevanju dostopa državljanov do ustavnih pritožb, kot ga predvidevajo predlagane ustavne spremembe. Boji se namreč, da se bo to omejevanje nadaljevalo, tako "da bomo čez deset let prišli do stanja Belorusije".

"V Sloveniji človekove pravice zgolj na papirju"
Zadnji izmed razpravljavcev, predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Matej Avbelj, meni, da so ključna slovenska težava nerazumno dolgi postopki na slovenskih sodiščih, kar je v nasprotju s slovensko ustavo in z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. "V Sloveniji ostajajo človekove pravice zgolj na papirju, niso pa uresničene v praksi," meni Avbelj.

Po Avbljevem mnenju je ustavno sodišče v zadnjem času jasno pokazalo, kakšno ustavno demokracijo si želi. Tudi sam zagovarja ustavno demokracijo, je pojasnil, vendar se ne strinja z načinom uporabe ustavne demokracije ustavnega sodišča, zlasti glede pravice do referenduma. "Ustavno sodišče je z dvakratno prepovedjo referenduma močno poseglo v človekove pravice do referenduma, in sicer na temo odvetniških tarif in glede sodniških plač. Vsaj ena izmed teh odločb ni bila ravno prepričljiva," je še povedal.