Ustavni sodniki so odločali o ustavnosti dela 184. člena družinskega zakonika, ki določa, da starši, ki jim je odvzeta ali omejena starševska skrb, niso oproščeni obveznosti preživljanja otroka. Tretji odstavek tega člena, ki ga je obravnavalo sodišče, določa, da se celotna preživnina otroka, ki je dolgotrajno nameščen v zavod ali rejništvo, nakazuje na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik. Prva poved četrtega odstavka pa določa, da skrbnik v primeru, ko prihodki otroka mesečno presegajo 25 odstotkov materialnih stroškov za izvajanje rejniške dejavnosti, razliko (vendar največ v vrednosti 50 odstotkov materialnih stroškov) nakaže v državni proračun.

To sta v več zahtevah izpodbijala koprsko okrožno in višje sodišče, ki sta menila, da zakon pri tem neutemeljeno ne ločuje med starši, katerih otroci so odšli v zavod ali rejništvo z njihovim soglasjem, in starši, ki so nad otroki izgubili roditeljsko pravico.

Po njunem mnenju je takšna ureditev neustavna, saj staršem, katerih otroci so odšli v zavod z njihovim soglasjem, ni mogoče ničesar očitati glede njihovega izvrševanja roditeljske pravice. Prav tako imajo ti starši še naprej dolžnost, da preživljajo otroka, pa tudi dejanske stroške z njim, saj otrok še vedno veliko časa preživi doma. Takšna zakonska ureditev tako po njihovem prepričanju predstavlja poseg v 54. člen ustave, ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.

V svoji odločitvi je ustavno sodišče predlagateljem ugodilo. Kot ugotavljajo ustavni sodniki, iz 54. člena ustave izhaja, da je dopustno staršem odvzeti ali omejiti starševsko skrb samo, ko gre za zavarovanje otrokove koristi. "V obsegu, v katerem so starši, kljub namestitvi otroka v zavod, sami dolžni neposredno skrbeti za preživljanje otroka in neposredno zadovoljujejo otrokove potrebe, izpodbijana ureditev, ko starši prispevajo k preživljanju otroka tako, da celotno preživnino ali družinsko pokojnino nakažejo na otrokov posebni račun, s katerim ne morejo sami razpolagati, ni primeren ukrep," so ugotovili ustavni sodniki.

Ugotavljajo tudi, da izpodbijana ureditev v delu, v katerem skrbnik del otrokovih dohodkov nakaže v proračun, ne služi zagotovitvi cilja, da starši prispevajo k preživljanju svojih otrok, temveč le k varstvu proračuna. Izkaže se, da izpodbijana ureditev sploh ne zasleduje ustavno dopustnega cilja, da starši preživljajo svoje otroke, ugotavljajo ustavni sodniki.

Zato je ustavno sodišče razveljavilo tretji odstavek in prvo poved četrtega odstavka 184. člena družinskega zakonika. Hkrati je tudi določilo, kako naj se uporablja zakon, dokler ne bo sprejeta drugačna ureditev.

Glede razveljavljenega tretjega odstavka je ustavno sodišče določilo, da je sodišče v primeru, ko šele odloča o namestitvi otroka v zavod, pa po njegovi presoji niso izpolnjeni pogoji za omejitev starševske skrbi, dolžno le ugotoviti, koliko znaša celotna preživninska obveznost vsakega od staršev za otroka.

Glede razveljavljene prve povedi četrtega odstavka pa je določilo, da razliko med otrokovimi prejemki in 25 odstotki stroškov za izvajanje rejniške dejavnosti v proračun nakažejo starši, ne pa skrbnik.

Za odločitvi o razveljavitvi spornih določb je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, proti je bil eden. Odločitev o določitvi načina izvajanja razveljavljenih določb do sprejetja drugačne ureditve pa je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi za in dvema proti.