Ustavno sodišče med drugim ugotavlja, da niti zakon o parlamentarni preiskavi niti poslovnik o parlamentarni preiskavi ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom.

Ustavni sodniki so v odločbi zapisali, da bi dalj časa trajajoče, sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije z namenom oviranja dela komisije lahko pripeljalo do daljših zastojev dela v parlamentarni komisiji, morda tudi za ves čas do prenehanja njenega mandata.
V skladu s 23. členom poslovnika pa se parlamentarna preiskava, ki ni končana v mandatni dobi DZ, šteje za končano. Ker v zakonu oz. poslovniku ni takšne posebne ureditve, je protiustavno okrnjena učinkovitost parlamentarne preiskave.
Zahtevo za oceno ustavnosti 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi v povezavi s poslovnikom so marca na ustavno sodišče vložili poslanci SDS-a, SNS-a in SLS-a. V SDS-u so opozarjali, da koalicija zlorablja zakon, da bi onemogočila učinkovito delo parlamentarne komisije v zadevi Patria, saj je bil najprej kot njen predsednik izločen Zvonko Černač, nato pa še Branko Grims zaradi udeležbe na seji sveta SDS-a.