Izredno sejo DZ-ja, na kateri je bil z glasovi 52 od 53 navzočih poslancev sprejet sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, je opozicija obstruirala. Od poslancev opozicije je bil prisoten le Dejan Kaloh (SDS), ki se je glasovanja vzdržal. Foto: BoBo/Borut Živulović
Izredno sejo DZ-ja, na kateri je bil z glasovi 52 od 53 navzočih poslancev sprejet sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, je opozicija obstruirala. Od poslancev opozicije je bil prisoten le Dejan Kaloh (SDS), ki se je glasovanja vzdržal. Foto: BoBo/Borut Živulović

Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor z 52 glasovi koalicije sprejel 4. junija, je skupina poslank in poslancev opozicijskih strank SDS in NSi vložila je na začetku julija. Zahtevo so vložili "zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka," so takrat v sporočilu za javnost zapisali v največji opozicijski stranki SDS. Zahtevo je vložilo 32 poslancev obeh opozicijskih strank – vseh osem poslancev NSi-ja in 24 od 27 poslancev SDS-a z izjemo Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha.

Z ustavnega sodišča so sporočili, da so ustavni sodniki na seji pretekli teden s petimi glasovi za in tremi proti odločili, da ustavno sodišče nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, saj "sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven". Priznanje je namreč glede na utemeljitev sodišča enostranski pravni akt, s katerim države sprejmejo že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom. Kot piše v odločitvi, zakonodajalec ustavnemu sodišču tudi v nobenem drugem zakonu ni podelil posebne pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve o priznanju nove države, zaradi česar ni pristojno niti za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka njegovega sprejetja.

Sorodna novica Slovenija je priznala državo Palestino

Proti so glasovali sodniki Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rok Svetlič. Slednja sta dala tudi odklonilni ločeni mnenji. Svetlič je poudaril, da ustavna presoja ne zadeva le vsebine aktov, ki jih sprejme DZ, pač pa tudi postopek, po katerem je bil akt z določeno vsebino sprejet. Če je akt sprejet s kršitvijo prepisanega postopka, to lahko prav tako vodi do ugotovitve protiustavnosti tega akta, meni Svetlič in dodaja, da je sodišče na tak način že večkrat odločilo o protiustavnosti zakonov.

Sam zavrača stališče, da ustavno sodišče ne more odločati o sklepih DZ-ja, saj da s tem "hočeš nočeš sporoča še nekaj: da je državni zbor postavljen v nekakšno ustavnopravno eksteritorialo, kjer je popolnoma prost pri bodočih kršitvah lastnih postopkov". Sodišče s presojanjem v tem primeru po Svetličevem mnenju ne bi česarkoli vsiljevalo zakonodajalcu: "Vse, kar bi zahtevali, je, da spoštuje demokratična pravila. Svoja lastna pravila."

Jaklič je prav tako opozoril na precedens takšne odločitve, po katerem bo v prihodnje tudi vsaka druga parlamentarna večina lahko zavestno ravnala v nasprotju s pravilnikom.
Jaklič zavrača interpretacijo zakonodaje, po katerem ustavno sodišče ni pristojno odločati v takšni zadevi, saj da gre za primer širšega značaja za pravno državo.

Klakočar Zupančič: Postopki glede slovenskega priznanja Palestine so zaključeni

"Moram reči, da sem zelo zadovoljna z odločitvijo ustavnega sodišča," je dejala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Sodišče je po njenem mnenju s tem povedalo, da je tolmačenje poslovnika v pristojnosti predsednika DZ-ja oz. predsedujočih na sejah in v posameznih parlamentarnih odborih. Dodala je, da so s tem postopki glede slovenskega priznanja Palestine zaključeni.

"Palestina je neodvisna in suverena država in kar se moramo bolj vprašati, je, zakaj je določena skupina poslancev poskušala spodkopati to odločitev, (...) še večje vprašanje je, zakaj podpirajo pobijanje palestinskega ljudstva, vojne zločine in kršitve mednarodnega prava," je poudarila v izjavi za medije.

Postopke v povezavi s priznanjem Palestine v DZ-ju so namreč zaznamovali zapleti. Stranka SDS je dan pred izredno sejo vložila pobudo za posvetovalni referendum glede priznanja, jo tik pred sejo umaknila, nato pa jo med sejo znova vložila. Koalicija je SDS-u očitala, da s takšnimi manevri skuša onemogočati odločanje o priznanju Palestine, v SDS-u pa so koalicijo in predsednico DZ-ja obtožili kršenja poslovnika DZ-ja. Opozarjali so, da bi zaradi pobude za referendum lahko DZ po zakoniti poti o priznanju Palestine glasoval šele po 30 dneh. Koalicija vztraja, da je bil postopek izpeljan, kot mora biti.