Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije - združenje za človekove pravice je v pobudi opozorilo na, kot menijo, pravno praznino, ker zakonodaja ne ureja vprašanja odprave posledic izbrisa za izbrisane, ki niso ostali v Sloveniji in ki po več kot 20 letih od izbrisa nimajo bodisi želje bodisi realnih možnosti za vrnitev v Slovenijo, sta pa jim bili krivica in škoda z nezakonitim izbrisom prav tako povzročeni.

Sodišče meni, da je očitek o pravni praznini neutemeljen, saj da zakon ne ureja položaja tistih izbrisanih, ki nimajo želje ali možnosti za vrnitev v Slovenijo. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, je sodišče že v eni od preteklih odločb vztrajalo pri izhodišču, da se status izbrisanim vrne po postopku in pod pogoji, ki jih določi zakon in ki veljajo za vse izbrisane enako.

Izbrisani: Neenaka obravnava otrok
Društvo izbrisanih meni, da je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v RS-ju sporen tudi zato, ker neenako obravnava otroke izbrisanih, rojene v tujini, v primerjavi z otroki izbrisanih, rojenimi v Sloveniji. V društvu so prepričani, da je pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, ki zahteva dejansko življenje v Sloveniji od rojstva, nesprejemljiv.

Po mnenju društva je diskriminatorna tudi določba glede dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj, saj ne omogoča izdaje posebne odločbe po uradni dolžnosti, temveč samo na njihovo prošnjo. Triletni rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po tem zakonu je v očitnem neskladju z 18-letno zamudo države pri odpravljanju posledic njenega nezakonitega ravnanja, še opozarjajo v društvu.

US: Ni pravnega interesa
Ustavno sodišče je odločilo, da pobudnik v zvezi s temi določbami ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, zaradi česar je bila pobuda v tem delu zavržena. Kot pojasnjujejo, je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Politične stranke, društva, zbornice in združenja ne morejo v konkretnem sporu svojih članov nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov, pojasnjujejo v odločbi.

Zavržena tudi druga pobuda
Pobudnik po mnenju sodišča ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, zato je ustavno sodišče zavrglo tudi drugo pobudo društva, v kateri je to izpodbujalo več členov zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Pobudnik še meni, da je ureditev v tem zakonu, ki omejuje sodno določeno odškodnino s trikratnikom denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, tudi v nasprotju z načeli pravne države. Za društvo izbrisanih je nesprejemljivo, da pri odškodnini ni razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Izpodbijana tudi omejitev kroga upravičencev
V društvu pa so izpodbijali tudi omejitev kroga upravičencev do odškodnine samo na tiste, ki so si status že uredili s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje ali s sprejemom v državljanstvo Slovenije, ne zajema pa tistih, ki prebivajo zunaj Slovenije in se vanjo ne želijo ali ne morejo vrniti.

Krivic: US se izogiba neprijetnim nalogam
Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic se je odzval na navedeni odločitvi in za Delo pojasnil, da je ustavno sodišče leta 2007 sprejelo skrajno sporen sklep, da ne bo več sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti.

"Tudi nekateri ustavni sodniki so to odločitev kot neustrezno strokovno že kritizirali, kljub temu pa so se neprijetni nalogi razsoditi o številnih neustavnostih obeh zakonov o izbrisanih zdaj spet čisto vsi soglasno izognili s sklicevanjem na to stališče," je dejal Krivic.

Posledica teh odločitev bo po njegovem mnenju "veliko število nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja, ki so že zdaj povsem jasna, po nekaj letih končno le prišla pred ustavno sodišče".