Zakon o odškodninah za izbrisane, skladno s katerim so upravne enote začele zbirati vloge za odškodnine izbrisanim, se je začel izvajati 18. junija. Izbrisani, ki uveljavlja zahtevo za odškodnino, lahko to stori na upravni enoti, na območju katere je imel v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče.

Čas trajanja postopka bo odvisen od konkretnega primera in od skupnega števila vloženih zahtevkov pri posamezni upravni enoti. Za odločitev v zadevah, v katerih se lahko odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, zakon določa enomesečni rok. Dvomesečni rok pa je določen v zadevah, v katerih je pred odločitvijo treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.

Zakon določa, da so do odškodnine upravičeni tisti izbrisani, ki imajo urejen status v Sloveniji oziroma imajo dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Do odškodnine so upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili.

50 evrov za mesec izbrisa
V upravnem postopku, ki ga bodo vodile upravne enote, lahko upravičenec za vsak mesec izbrisa dobi po 50 evrov. Če meni, da je takšna odškodnina prenizka, lahko vloži tožbo na sodišču, vendar dosojena odškodnina ne sme preseči trikratnega zneska odškodnine, do katere bi bil upravičen v upravnem postopku.

Na ministrstvu za notranje zadeve pričakujejo okoli 12.000 vlog, za odškodnine izbrisanim pa naj bi skupaj namenili okoli 130 milijonov evrov.

Največ vlog za odškodnine (833) je bilo vloženih na Upravni enoti Ljubljana. Po drugih upravnih enotah niso zbrali več kot 200 vlog. Več kot 100 so jih zbrali še v Celju (124), na Jesenicah (147), v Kranju (174), Mariboru (125) in Velenju (127).