Grims je na tiskovni konferenci pojasnil, da njegov izračun izhaja iz dejstva, da je notranji minister Gregor Virant potrdil, da bo iz proračunov v naslednjih petih letih za plačilo odškodnin izbrisanim šlo 130 milijonov evrov.

"Če preračunate dejstvo, da je bil včeraj za četrtino povečan pavšal, ki bo kot odškodnina namenjen vsakemu t. i. izbrisanemu, je vladajoča koalicija v skupni številki namenila 130 milijonov evrov. Toda zakon je napisan drugače, kot smo se kadar koli pogovarjali: vedno smo govorili ali o izplačilu pavšala ali pa o tem, da vsakemu individualno prepusti možnost tožbe za odškodnine na sodišču. Zdaj zakon predvideva vse: najprej vsakemu pavšal, potem pa še omogoča vsakemu tožbo na sodišču, pri čemer vse takse in druge stroške, vključno s sodno iztoženimi odškodninami, plačujejo davkoplačevalci," je izračun pojasnil Grims.

Plaz tožb
Predlog zakona namreč predvideva, da lahko izbrisani, če se ne strinja s pavšalom v višini 50 evrov za mesec izbrisa, državo toži in izterja trikrat višji znesek. V tem primeru bi za odškodnine šlo pol milijarde evrov, Grims pa se boji, da bi se v postopkih pred sodišči črtala določba, ki omejuje višino odškodnine na trikratnik pavšala. Napoveduje namreč plaz tožb.

Vse je le licitacija
Dodal je, da se je vse sprevrglo v licitacijo višine odškodnin, na kar je opozarjal še pred leti, ko so ga imenovali za nacista, pravljičarja in podobno. S sedanjo rešitvijo pa ni zadovoljen nihče, je nadaljeval Grims. Ne izbrisani, ne davkoplačevalci in ne tisti, ki so se borili za Slovenijo in za katere je izplačilo odškodnin žalitev in je sramotno.

Ni bilo posluha za Grimsove hitre rešitve
Grims je spomnil, da je večkrat v preteklosti predlagal različne, hitre rešitve, celo z dr. Radom Bohincem sta predlagala ustavni zakon, a je "tranzicijska levica zavračala kakršne koli dogovore, še posebej ko so slednji šli v smeri individualne obravnave tega vprašanja".

Izbris je bil v baltskih državah in ne pri nas
Na vprašanje MMC-ja, zakaj še vedno govori o tako imenovanih izbrisanih glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Sloveniji naložilo izdelavo sheme za plačilo krivic izbrisanim, pa je Grims odgovoril s primerjavo kratenja pravic v baltskih državah. Izbris je bil po njegovih besedah izveden v baltskih državah, kjer so skupini prebivalcev vzeli državljanstvo, stanovanje in vse pravice ter jih izgnali v Rusijo, ki pa jih ni hotela sprejeti. V Sloveniji pa so ljudi iz evidence stalnega prebivalstva prenesli v drugo, osebno evidenco, kar ni primerljivo. Baltom pa so leta Slovenijo v Svetu Evrope kazali kot zgled, je še spomnil.

Kmalu nova razsodba ESČP-ja
Slovenija v kratkem pričakuje razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji še v delu premoženjske škode. V tej zadevi je omenjena skupina pritožnikov zahtevala povrnitev škode zaradi izbrisa. "Sodbo bomo seveda spoštovali, ne glede na to, kakšna bo. Veljala pa bo za omenjeno skupino šestih pritožnikov," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in dodali, da mora vlada v relativno kratkem času pripraviti rešitev, ki bi pravično in uravnoteženo zadostila žrtvam izbrisa, nevladnim organizacijam in sodišču.

Zakon pred poslanci
Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (imenovan tudi zakon o odškodninski shemi), je državni zbor v prvem branju potrdil 24. septembra letos, v drugem, pred pristojnim matičnim telesom, pa v torek. Če bo odškodninska shema sprejeta - predlaganih je 50 evrov za mesec izbrisa - bo veljala za vse upravičence, s tem pa ni več potrebe, da bi sodišče začelo obravnavo novih tožb, ki so vložene v Strasbourgu.

Stranki prijazen postopek
Pri pripravi zakona so bila ključna izhodišča za vlado: določiti krog upravičencev in pri tem slediti odločitvi ESČP-ja; uveljavljanje denarne odškodnine kot povračila škode zaradi izbrisa po merilih in po posebnem upravnem postopku, ki bo stranki prijazen, kratek, brez bremen dodatnega dokazovanja; uveljavljanje povračila škode v sodnem postopku, ki ne izključuje morebitnega uveljavljanja povračila škode v posebnem upravnem postopku; druge vrste pravičnega zadoščenja, ki se izražajo tako v materialnopravnih kot drugih ugodnostih za upravičence na različnih področjih (ukrepi, komplementarna odškodnina kot dodatna oblika pravičnega zadoščenja), pojasnjujejo z MNZ-ja.
Ključen je izkazan interes
Pri opredeljevanju upravičencev je pomemben interes, ki ga je izbrisani od izbrisa izkazal za ureditev prebivanja oziroma svojega statusa v Sloveniji.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je odškodninsko shemo septembra 2013 predstavil v Strasbourgu na zasedanju Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope, namenjeno nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Odbor prepoznal trud Slovenije
Odbor je prepoznal trud Slovenije za razrešitev položaja in sprejel sklep, naj slovenske oblasti med nadaljnjo obravnavo zakona v državnem zboru posebno pozornost posvetijo iskanju ustrezne rešitve glede uporabe odškodninske sheme za tiste, ki so zaprosili za državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje in so bili zavrnjeni, so spomnili na MNZ-ju.