Izbrisani so namreč prepričani, da zakon, kot ga predlaga vlada, ne bo dovolj za uresničitev naloge, ki jo je s pripravo celovite odškodninske sheme za izbrisane Sloveniji pred dobrim letom naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Vlada predlaga, da bi znašala odškodnina za izbrisane 40 evrov za mesec izbrisa. Če se upravičenec s tem ne bo strinjal, bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala.

"Kdo lahko preživi s 40 evri na mesec?"
Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović dvomi, da bodo pristojne evropske institucije tak predlog odobrile. "Kdo lahko preživi mesec dni s 40 evri," se sprašuje Todorović. Do predloga je kritičen tudi zato, ker ne ločuje med materialno in nematerialno škodo, ki je bila povzročena z izbrisom.

Če bo predlagani zakon DZ sprejel, bodo izbrisani na ustavno sodišče morda vložili zahtevo za presojo ustavnosti, je dejal Todorović. A po lanski sodbi na ESČP-ju v zadevi Kurić in drugi po mnenju Todorovića v Sloveniji "ni več potrebe kar koli delati". Napovedal je tudi več vloženih tožb na ESČP-ju v septembru.

Da bodo šli na ustavno sodišče v primeru sprejetja zakona, je kot možnost omenil tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. "A najbrž ne bo treba, ker že Strasbourg ne more sprejeti tega kot uresničitev njegove 'pilotne sodbe'. Z njo so prvi šesterici za 20 let izbrisa priznali vsakemu po 20.000 evrov samo na račun nematerialne prizadetosti, medtem ko na to, koliko jim bo priznano za materialno škodo, ki je bila mnogo večja, še čakamo," je pojasnil. Po "tem povsem neresnem predlogu zakona", ki ga je vlada danes sprejela, bi po njegovih besedah "enako prizadeti dobili manj kot 10.000 evrov za moralno in materialno škodo skupaj". "Vsaka nadaljnja razprava je tu odveč," meni Krivic.

ESČP je Sloveniji lani junija naložil pripravo odškodninske sheme in ji postavil rok, ki se je iztekel 26. junija letos. Slovenija je sicer zaprosila za podaljšanje roka, a ji sodišče ni ugodilo.