Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta v akcijskem načrtu sicer vidi tudi pozitivne plati. Iz njega namreč izhaja, da bo sodba evropskega sodišča izvršena, saj bo zakon očitno pripravljen. Določena je tudi natančnejša časovnica sprejemanja ukrepov. Kot pozitivno izpostavlja tudi napoved javne razprave o zakonu, pri tem pa poudarja, da morajo biti vanjo vključene tudi žrtve izbrisa.

Kot problematično Neža Kogovšek Šalamon izpostavlja dejstvo, da sodba očitno ne bo izvršena v roku, torej do 26. junija letos. Vlada bo namreč zaprosila za enoletni odlog.

Poleg tega je krog upravičencev do odškodnin po njenem mnenju določen preozko. Kot upravičenci so namreč določeni le tisti, ki so si že uredili status v Sloveniji, torej pridobiti bodisi državljanstvo bodisi dovoljenje za stalno prebivanje. Kot opozarja Kogovšek Šalamon, pa so željo po nadaljnjem bivanju v Sloveniji izkazali tudi vsi drugi, ki so zaprosili za status, pa so jim vlogo zavrnili.

Enako izpostavljajo tudi v Amnesty International Slovenije (AIS). Navajajo, da je mogoče razumeti, da se je vlada odločila izbris reševati samo z dodeljevanjem finančnih odškodnin v obliki pavšala, brez možnosti individualizacije odprave škode za tiste primere, ki so utrpeli bistveno hujše posledice oziroma škodo.

"Nadaljuje se izključevanje in netransparentnost"
Kot je navedla direktorica AIS-a Nataša Posel, se "izključevalen in netransparenten način obravnave izbrisanih nadaljuje". V AIS-u so prav danes prejeli zavrnilno odločbo ministrstva za notranje zadeve glede dostopa do pravnih izhodišč za izvršitev sodbe evropskega sodišča, ki so jih pripravili štirje profesorji Fakultete za evropske in državne študije.

V AIS-u slovenske oblasti pozivajo tudi, naj z zakonom ustanovijo neodvisno in nepolitično preiskovalno komisijo, ki bo raziskala okoliščine in posledice izbrisa. Oblasti naj se za izbris opravičijo in za nazaj vzpostavijo status stalnega prebivalca vsem, ki so bili leta 1992 izbrisani. V AIS-u še pričakujejo celostne ukrepe za odpravo izbrisa in odškodnino za vsakršne fizične in duševne bolečine, prizadejane zaradi izbrisa.

Vlada je v četrtek sicer sprejela dopolnitve akcijskega načrta za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je po seji dejal, da bodo na sodišče prihodnji teden sporočili načrt, da zakon, s katerim bi rešili problematiko izbrisanih, sprejmejo do konca tega leta.

Vlada je za mediacijo
Spomnimo, Evropsko sodišče je Sloveniji 26. junija lani naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim. V zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je šestim posameznikom dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jim je bila septembra lani tudi izplačana, vladi pa je tudi naložilo, da se mora z njimi dogovoriti za izplačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Vlada je sklenila, da bo to storila z mediacijo. Okvir prijateljske poravnave je sprejela še vlada Janeza Janše, Virant pa je glede tega pojasnil, da so zdaj na potezi izbrisani, da povedo, ali se s tem strinjajo.

Pahor za vključitev nevladnih organizacij v proces reševanja
Iz urada predsednika republike smo sredi marca prejeli odgovore na nekaj predmetnih vprašanj. Na vprašanje, ali bi bilo treba v vladno medresorsko skupino za izbrisane vključiti tudi predstavnike izbrisanih ali pravnike ter organizacije, ki se vrsto let ukvarjajo z vprašanji izbrisa, so iz urada odgovorili: "Vsekakor je za sestavo skupine primerno, da so vanjo vključeni tisti, ki se z omenjeno tematiko ukvarjajo in imajo na tem področju izkušnje, s katerimi lahko doprinesejo k rešitvi tega vprašanja."

Predsednika Pahorja smo vprašali tudi, ali podpira reševanje vprašanja izbrisanih zgolj z odškodninami ali pridejo v poštev tudi drugi mehanizmi (renta, povrnitev delovne dobe, zavarovanj, psihosocialna pomoč za izbrisane in njihove družine itd.). Predsednik poudarja, da je mogoče vprašanje izbrisanih reševati celostno. "Odškodnina za škodo, ki jo posamezniku povzroči država, je ustavna pravica vsakega posameznika. Drugi načini in mehanizmi za popravo krivic izbrisanih in njihovih družin pa so lahko del akcijskega načrta, zato je pomembno, da so v pripravo akcijskega načrta vključeni vsi, ki lahko doprinesejo k rešitvi v zadovoljstvo vseh vpletenih," so sporočili iz predsednikovega urada.

Na vprašanja, ali bi se kot predsednik države opravičil izbrisanim in ali bi se morala opravičiti tudi DZ in Vlada RS, odgovarja: "Izbrisanim se je v imenu države opravičil predsednik Državnega zbora RS ob ustavni zavrnitvi referenduma 15. 6. 2010," je urad spomnil na opravičilo, ki ga je takrat izrekel Pavel Gantar. "Osebno menim, da se je za to treba opravičiti in s tega vidika kot predsednik državnega zbora to opravičilo tudi izrekam," je tedaj izjavil Gantar. Je pa tedaj na vprašanje, ali se bo kdo opravičil za izbris v imenu države, Gantar dejal, da je "opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke".